Naslovnica Svet & EU Parlament EU pripravlja nov sveženj varnostnih ukrepov

Parlament EU pripravlja nov sveženj varnostnih ukrepov

Avtor: Spletno Uredništvo

 Poslanci v Evropskem parlamentu so se v pripravah na decembrsko plenarno zasedanje posvetili terorizmu, oziroma varnosti. Govora je bilo o izboljšanem sodelovanju med državnimi obveščevalnimi službami, soočanju z radikalizacijo, sledenju financiranja terorističnih organizacij in pomoči žrtvami. To je nekaj izmed ukrepov, ki jih predlaga odbor Evropskega parlamenta za terorizem.

Francija je bila od leta 2015 velikokrat tarča terorističnih napadov (foto: commons.wikimedia.org/U.S. Department of State)

 

Odbor Evropskega parlamenta za terorizem je bil ustanovljen julija 2017 z namenom, da oceni pomanjkljivosti, s katerimi se Evropa sooča v boju proti terorizmu. Izsledki in priporočila odbora bodo podrobno predstavljeni na decembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu. Zaradi mednarodnega značaja delovanja zlikovcev pa boj proti terorizmu zagotovo zahteva močan in koordiniran odziv ter učinkovit in hiter pretok informacij med državami EU.

“Pretok informacij med državami članicami še vedno ovirajo tehnične pomanjkljivosti. Za učinkovitejše deljenje informacij je potrebno okrepiti Europol in Eurojust, ki služita kot vozlišči za pretok podatkov”, je povedala ena izmed avtoric poročila, Monika Hohlmeier (EPP, Nemčija). “Dešifriranje sporočil je zelo zahtevna naloga, predvsem za manjše države, ki nimajo na razpolago veliko sredstev in tehnične opreme.

Zato želimo za to področje zadolžiti Europol, s tem bi razbremenili države članice. Policija in tožilstvo bi s tem na primer pridobila možnost dostopa do šifriranih sporočil na WhatsAppu ali Messengerju. Sedaj je to praktično nemogoče, saj tehnološka podjetja za pridobitev dokazov ne želijo sodelovati s sodiščim, ” pravi soporočevalka Helga Stevens (ECR, Belgija).

Poleg tega so teroristični napadi v zadnjih letih razkrili številne nepravilnosti pri nadzoru mej. Poročilo parlamentarnega odbora države članice poziva k investicijam v tehnološko opremo, ki bi pri mejnih kontrolah omogočala preglede v različnih bazah podatkov. Prav tako poslanci poudarjajo pomen uporabe biometričnih podatkov ter nujno zagotovitev inter-operatibilnosti podatkovnih baz.

Poslanci se bodo posvetili tudi preprečevanju radikalizacije. Glavni viri radikalizacije posameznikov so neprimerne vsebine na družbenih omrežjih, tiskana in avdiovizualna vsebina, ki podpira radikalne ideje ter stik z že radikaliziranimi skupinami. Poročilo odbora poziva k sprejemu zakonodaje, ki bi od tehnoloških in medijskih podjetij zahtevala, da radikalne teroristične vsebine s spleta odstrani v roku ene ure.

Podjetja bi prav tako morala redno poročati o pojavu radikalnih terorističnih vsebin. “Če želimo uspešno integracijo posameznikov, si moramo izmenjevati dobre prakse”, je poudarila Monika Hohlmeier. Helga Stevens si želi skupnega EU seznama t.i. ‘pridigarjev sovraštva’, ki sedaj delujejo povsem neopaženo, predvsem kadar se premikajo iz ene države v drugo.

. Na področju preprečevanja financiranja terorizma se poročilo zavzema za večjo sledljivost umetnin in starin, še posebej kadar prihajajo iz vojnih območij. Poslanci si želijo boljšega nadzora nad finančnimi tokovi, predvsem identificiranja lastnikov elektronskih denarnic, predplačniških kartic, platform za skupinsko financiranje ter sistemov mobilnega plačevanja.

Prav tako se poročilo zavzema za večjo preglednost financiranja mošej in verskih organizacij, posebej kadar obstajajo sumi, da denar prihaja iz avtoritarnih tretjih držav. “Vse verske organizacije morajo imeti transparentne načine financiranja, ki pristojnim organom, če je to potrebno, omogočajo pregled,” je povedala Helga Stevens.

Poročilo tudi poziva države članice k boljši zaščiti izpostavljene infrastrukture, kot na primer električnih in plinskih omrežij ter k pripravi strategij za odziv na mogoče grožnje. Prav tako tudi poziva k strožjim pravilom glede nezakonite trgovine z orožjem in preprečevanja nakupa kemikalij, potrebnih za izdelavo eksploziva.

Leta 2015 in 2016 so bila eksplozivna sredstva uporabljena v 40 % napadov, med njimi pa je bil najpogosteje uporabljen triaceton triperoksid, ki ga je mogoče enostavno pripraviti doma. Poslanci v poročilu tudi pozivajo Evropsko komisijo k pripravi zakonodaje o položaju žrtev terorizma, njihovih pravic in višine odškodnine. 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.