Tudi Parlament EU se zavzema za večjo kibernetsko varnost. Več kot 80 % prebivalcev EU ima namreč že dostop do spleta, bliskovito se povečuje število povezanih naprav, podobno hitro pa rastejo tudi nevarnosti za uporabnike.
Evropska unija je izoblikovala tako imenovani ‘akt za kibernetsko varnost’ (foto: Flickr.com/École polytechnique/J.Barande)
Evropski parlament se je tokrat spet posvetil kibernetski varnosti. Že leta 2020 bo namreč večina digitalnih interakcij potekala neposredno med napravami, brez posredovanja ljudi, kar bo mogoče zaradi milijard povezanih naprav, imenovanih ‘internet stvari’. Hkrati z napredkom tehnologije pa se povečujejo tudi aktivnosti kibernetskih kriminalcev, ki postajajo vse bolj pretkane in kompleksnejše.
Zagotavljanje visoke stopnje kibernetske varnosti v Evropi je izziv, s katerim se posamične države in tehnološka podjetja težko spopadajo sama. EU je zato oblikovala t.i. ‘akt za kibernetsko varnost’, ki bo omogočil boljši in učinkovitejši evropski odziv na naraščajoče kibernetske grožnje. Predvideva okrepitev Evropske agencije za omrežja in informacijsko varnost (ENISA), parlament EU pa bo o njem glasoval 12. marca.
»Lotevamo se dveh perečih problemov. Prvič, soočamo se z vedno več napadi na ključno infrastrukturo, kar ogroža praktično vse vidike vsakdanjega življenja, na primer oskrbo z vodo in elektriko, ali pa komunikacijska omrežja. In drugič, uporabljamo vse več povezanih naprav, t.i. internet stvari. Vendar pa pri tem ne smemo pozabiti na varnost. Ali takšne naprave prinašajo varnostna tveganja? Jim ljudje lahko zaupamo?«, je pojasnila europoslanka Angelika Niebler (EPP, Nemčija).
Za zagotavljanje višje stopnje kibernetske varnosti v Evropi bo tudi agencija ENISA okrepljena. Prejela bo več sredstev za delovanje in povečala število zaposlenih strokovnjakov, ob tem pa bo izboljšano tudi sodelovanje med državami. Kibernetski akt prinaša še novo standardizacijo postopka certifikacije IT opreme, ki bo odslej enoten za vse države EU.
»Kibernetski napad WannaCry je leta 2017 paraliziral več kot 200.000 informacijskih sistemov po vsej EU. Razkril je številne šibke točke in pokazal, kako potrebni so ukrepi za izboljšanje kibernetske varnosti. S kibernetskim aktom polagamo temelje za ustrezen razvoj tega področja. Evropa lahko s pravim razvojem postane vodilna svetovna sila kibernetske varnosti,« je še povedala Nieblerjeva.
Sicer pa je znano, da lahko za zaščito pred grožnjami največ naredimo sami. Uporabniki tehnologij bi morali biti seznanjeni s postopki za preventivno zaščito, s razpoložljivostjo varnostnih posodobitev, z obstoječimi odkritimi grožnjami in s priporočljivimi varnostnimi nastavitvami. Predlagani akt predvideva tudi precej večjo dostopnost do varnostnih informacij, kar lahko pripomore k višji ravni zaščite uporabnikov.