Poslanci evropskega parlamenta so se pred dnevi posvetili ošpicam v državah EU, iz Srbije pa poročajo, da so zabeležili že deseto smrtno žrtev epidemije ošpic, ki tam vlada že od jeseni. Tako oblasti v Srbiji, kot tudi evroposlanci so si enotni, da je vzrok za nov pohod bolezni kriva nezadostna precepljenost prebivalstva. Tudi v Sloveniji se tveganje povečuje. 

Klasičen primer ošpic iz medicinske literature (fotografija: CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald) 

 

Ošpice znova razsajajo po Evropi, saj se je število primerov v državah EU v enem letu povečalo za trikrat. Poslanci so prepričani, da je vzrok nasprotovanje cepljenju, zaradi katere je precepljenost v nekaterih državah prenizka. Epicenter zadnje epidemije je namreč na Balkanu, od držav EU pa je bilo lani največ primerov v Romuniji in Italiji. V Srbiji so od oktobra zabeležili že več kot 600 okužb, mediji poročajo o desetih smrtnih žrtvah.

Ker se Slovenija geografsko gledano nahaja prav vmes med omenjenimi državami, se že zaradi tega tveganje povečuje tudi pri nas. Veliko Romunov potuje na delo v Italijo in nazaj domov prav preko Slovenije, podobno veliko Srbov potuje v Slovenijo in prek nje v države zahodne Evrope, pa tudi slovenski turisti radi obiskujejo Beograd.  

Lani so v EU zabeležili 14.451 primerov ošpic, kar je trikrat več kot leto prej (4643). Največ primerov je bilo lani v Romuniji (10.623), sledila ji je Italija. V Sloveniji so leta 2017 zabeležili sedem primerov ošpic. Vzrok za pojav ošpic je nezadostna precepljenost prebivalstva; da se bolezen ne pojavi, mora biti ta najmanj 95-odstotna. V Romuniji in Italiji, ki sta se lani soočali z epidemijama ošpic, je precepljenost 76 oz. 83-odstotna. V Sloveniji je drugi odmerek cepiva MMR proti ošpicam dobilo 93 odstotkov prebivalstva. 

V resoluciji, ki jo je odbor za zdravje parlamenta EU sprejel 20. marca, poslanci Evropsko komisijo pozivajo, naj poskrbi za bolj usklajene urnike cepljenj po EU in podpre pobude za informiranje o prednostih cepljenja. Odbor se je tudi zavzel za skupno nabavo cepiv na ravni EU, kar bi znižalo stroške cepljenja. »Naša cepiva so absolutno varna, vendar o njih kroži veliko napačnih informacij, npr. da zaradi njih ljudje zbolijo. To so nesmisli, nevarni nesmisli,« poudarja poslanka Renate Sommer (ELS, Nemčija).

Prav nasprotovanje cepljenju otrok s strani staršev je lani v Italiji pripeljalo do spremembe zakonodaje, podobne dileme so tudi prisotne tudi med slovenskimi roditelji. V preteklosti so v Sloveniji staršem, ki so bili odločno proti cepivom, socialni delavci grozili tudi z odvzemom otroka in z raznimi tožbami.

“Klicali so me na sestanke, me prepričevali v cepljenje, grozili in trdili, da s partnerko nisva dobra starša. Otrok pa dve leti zapored ni bil niti prehlajen, medtem ko jih je večina v vrtcu prej ali slej staknila kakšno virozo,” je že pred petimi leti razlagal starš, ki ni pustil cepiti svojega otroka. Nezaupanje do cepiv je povezano z nezaupanjem do farmacevtske industrije, saj le-ta, kot vsaka industrija, stremi predvsem k ustvarjanju dobička. Vendar pa medicinska stroka in politiki trdijo, da je cepljenje zanesljivo ter koristno za vse.

“Mumps, ošpice, oslovski kašelj, otroška paraliza – kar je skupno tem boleznim, je dejstvo, da jih je mogoče preprečiti s cepljenjem. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da cepljenje vsako leto reši od dva do tri milijone življenj. Ošpice so pred letom 1960, ko so se začela cepljenja, vsako leto ubile 2,6 milijona ljudi po svetu,” so zapisali na spletnem mestu parlamenta EU. Podatki pravijo, da je leta 2016 po svetu virus ošpic zahteval 89.780 življenj, kar je najmanj v zgodovini.