Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je predstavila svoje najnovejše poročilo o ekoloških razmerah v Sloveniji. V ‘Okoljskem pregledu Slovenije 2026’ so predvsem pozitivne ugotovitve, a tudi opozorila na nekatere pomanjkljivosti.

Minute po sončnem zahodu nekje v Sloveniji (foto: SJ)

Mednarodna Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, bolj znana kot OECD, je v Ljubljani javnosti predstavila ‘Okoljski pregled Slovenije 2026’. V tem poročilu se nahaja neodvisna ocena stanja v naši državi za področji okoljskih in podnebnih politik. V njem so izpostavili več pomembnih dosežkov. Sloveniji je uspelo zmanjšati povezanost nekaterih okoljskih pritiskov z gospodarsko rastjo.

Kot so potrdili z Ministrstva za okolje in prostor (MOP), so se emisije zdravju škodljivih drobnih delcev PM2,5 občutno zmanjšale, prav tako so se zmanjšale emisije toplogrednih plinov, Slovenija pa ima med vsemi državami OECD celo največji delež zavarovanih kopenskih območij. Vendar pa je OECD v svojem poročilu opozorila tudi na nekatere pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno nasloviti.

To so pritiski na biotsko raznovrstnost, zamude pri širitvi sistemov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod, potrebo po hitrejšem zmanjševanju emisij ter tudi razkorak med sprejetimi cilji in njihovim izvajanjem. »Okoljski pregled Slovenije sta predstavila Jaime de Bourbon de Parme, direktor Direktorata OECD za okolje, in Nathalie Girouard, vodja Oddelka za okoljsko uspešnost in informacije v Direktoratu OECD za okolje.

Slovenija je pri pripravi pregleda sodelovala z obsežnim naborom podatkov in strokovnih pojasnil. V procesu so sodelovali strokovnjaki MOP, organov v njegovi sestavi ter drugih ministrstev in institucij,« so pojasnili z Ministrstva za okolje in prostor. OECD opozarja še na potrebe po boljšem medresorskem usklajevanju, po jasnejših odgovornostih glede ukrepov, spremljanju rezultatov ter k boljši izvajanja politik na regionalni in lokalni ravni.

Z MOP so med drugim dodali še, da bi se moralo ugotovitvah OECD težišče ravnanja z odpadki in krožnega gospodarstva pomakniti višje po hierarhiji ravnanja z odpadki – od samega zbiranja in recikliranja k preprečevanju nastajanja odpadkov, k ponovni uporabi, k učinkovitejši razširjeni odgovornosti proizvajalcev in k izmerljivim ciljem krožnega gospodarstva.