Nedavna javnomnenjska raziskava Eurobarometer potrjuje, da državljani Evropske unije pričakujejo več skupnega evropskega ukrepanja na področjih, ki jih vidijo kot prednostna. Evropski parlament od leta 2016 meri (ne)zadovoljstvo in pričakovanja državljanov glede ukrepov, ki so sprejeti na evropski ravni na 15 ključnih področjih.
Statističnim podatkom ne gre slepo zaupati, niti tistim iz parlamenta EU (foto: europarl.europa.eu)
Priznani košarkarski trener Dan Peterson je vedno govoril: “Obstajajo majhne laži, velike laži, velikanske laži in – statistika.” Statistike je namreč pogosto le orodje, s katerim neko trditev podpkrepimo z navidezno relevantnimi znanstvenimi podatki. Pri tem je pomembno tudi, kakšna je baza anketirancev in kako se tolmačijo njihovi odgovori. Lep aktualen primer je javnomnenjska raziskava Eurobarometer. Služba za stike z javnostjo oz. ‘PR’ parlamenta EU namreč anketo izkorišča zako, da prikaže, kako odlično deluje EU.
“Zadnja raziskava, ki je bila opravljena aprila letos, kaže, da je vse večji del vprašanih zadovoljnih z ukrepi, sprejetimi na ravni EU, za soočanje z glavnimi izzivi, kot so varnost, delovna mesta in varstvo okolja. Hkrati si vse več anketirancev želi skupnega ukrepanja tudi na praktično vseh ostalih področjih. To je v nasprotju s trditvami kritikov EU, ki menijo, da je Unija postala nepomembna ter da je preveč regulirana,” so zapisali na spletnem mestu parlamenta.
Ni jasno, kako so lahko vprašani zadovoljni z ukrepi, če istočasno pozivajo k boljšemu ukrepanju na istih področjih, kar potrjujejo tudi naslednji podatki parlamenta EU: “Terorizem, brezposelnost, ter varstvo okolja so tri področja, za katera so povprečno tri četrtine vprašanih pozvale k več ukrepom na ravni EU (terorizem: EU28:77%; 71% Slovencev, brezposelnost: EU-28:76%; SI:84%, varstvo okolja: EU28:75%; SI:76%).
Tudi naslednja izjava potrjuje, da s tolmačenjem podatkov nekaj zagotovo ni v redu. Naslednji podatek EU namreč pravi, da so prav te tri teme v ospredju že vse od začetka izvajanja anketiranja leta 2016. Če so te iste tri teme že dve leti v ospredju, to neizbežno pomeni, da se ni glede njih dolsej ni naredilo dovolj. Če bi se dejansko glede terorizma, brezposelnosti in varstva okolja naredilo več, te teme ne bi bile več v vrhu, ampak bi njihovo mesto prevzele druge problematike.
Tudi druge težave, ki tarejo EU, namreč niso ravno mačji kašelj. Po statističnih podatkih prvim trem temam sledijo boj proti davčnim utajam (EU28:74%; SI:80%), krepitev miru in demokracije (EU28:73%; SI:67%) in migracije (EU28:72; SI: 75%). A, če se vrnemo na začetek: “… vse večji del vprašanih je zadovoljnih z ukrepi, sprejetimi na ravni EU, za soočanje z glavnimi izzivi,” potem pa v nadaljevanju podrobneje piše: “V tokratni raziskavi je tretjina vprašanih (EU28:32%/+9% glede na leto 2016; SI: 37%/+18) ocenilo, da so trenutno ukrepi EU na področju boja proti terorizmu primerni, 29%/+6% (SI: 27%/+14) anketirancev pa je bilo enakega mnenja na področju boja proti brezposelnosti.”
Zgoraj lepo piše, da je le 36% EU-ropejcev zadovoljnih s protiterorističnimi ukrepi, da jih je le 29% zadovoljnih z aktivnostmi za odpravljanje brezposelnosti (medtem ko so podatki o varovanju okolja skrivnostno izostali). Podoben trend je baje mogoče opaziti tudi na drugih področjih. Skratka: ni najbolj pomembno, da je namesto prejšnjih 23% sedaj zadovoljnih 32%. Bolj pomebno je to, da jih je 67% še vedno nezadovoljnih. To število namreč predstavlja dve tretjini državljanov EU.