Ker se planet še naprej segreva in so podnebni ekstremi vse bolj pogosti, je Komisija EU pripravila nov tekst z naslovom ‘Pet stvari, ki jih morate vedeti o podnebnih scenarijih’.
Ekstremne temperature so tudi v Sloveniji postale stalnica (foto: SJ)
Ekstremni vremenski dogodki, kot so poplave, plazovi, požari v naravi, suše, dvig morske gladine in vse višje temperature, že predstavljajo ogromno tveganje za javno zdravje in gospodarstvo EU. Ker se napoveduje, da bodo ti dogodki stopnjevali in postajali še bolj intenzivni, se bodo v EU povečali negativni vplivi na produktivnost dela, življenjske pogoje ter tudi na ključno infrastrukturo – npr. na promet in na proizvodnjo elektrike.
Tako pravi Komisija EU, oziroma njen Generalni direktorat za podnebne ukrepe. Na podlagi trenutnih političnih odločitev so znanstveniki nedavno dejali, da prejšnji ‘najslabši možni scenarij’, znan kot RCP 8.5, ni več mogoč. Ta scenarij, ki je predvideval dvig globalnih temperatur za 3,5–5,5 °C do leta 2100 (predvsem zaradi porasta uporabe fosilnih goriv) se ne šteje več za verjetnega.
To je sicer znak napredka pri globalnih podnebnih ukrepih, a je stanje še daleč od idealnega, saj na primer tudi ‘najboljši možni scenarij’ ni več možen. To pomeni, da dosedanji podnebni proti-ukrepi ne delujejo dovolj hitro. Polege tega so v dokumentu priznali, da bi tudi trenutno najbolj verjeten scenarij z visokimi emisijami do konca stoletja povzročil zvišanje temperatur za 3,5 °C, ali 4 °C (do leta 2100).
Zato je ohranjanje globalnega segrevanja precej pod 2 °C in prizadevanje za 1,5 °C vse težje. Poudarili so sicer, da je novi razpon scenarijev posledica ukrepov, sprejetih po vsem svetu za ublažitev globalnega segrevanja, podnebni znanstveniki pa so precej natančno napovedovali globalno segrevanje. Kljub vsem naporom pa so nedavne študije pokazale, da se je globalno segrevanje v zadnjih desetletjih pospešilo.
»To krepi nujno potrebo po odločnih podnebnih ukrepih, ki vključujejo tako blažilne kot prilagoditvene ukrepe, na ravni EU in na svetovni ravni. Evropska komisija pa je napovedala, da bi lahko bil BDP EU za 7 % nižji do konca stoletja v scenariju z visoko stopnjo segrevanja kot v scenariju za 1,5 °C, kar bi v prihodnjih desetletjih povzročilo ogromne kumulativne izgube,« piše v dokumentu.
Glede gospodarstva pa so v zadnjih stroški boja proti posledicam podnebnih sprememb postali astronomski. Po izračunih Evropske agencije za okolje so izgube v EU leta 2024 znašale približno 40 milijard evrov, v letu 2023 45 milijard evrov in v letu 2022 kar 58 milijard evrov.