Evropska komisija in Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko sta pripravila nov predlog, kako se bo v naslednjih letih razvijalo sodelovanje z Vzhodnim partnerstvom. Upoštevali so tudi Belorusijo, ki je prav prejšnji teden uradno odstopila od sodelovanja v partnerstvu. Sicer je bil prvotni predlog pripravljen že marca lani, a je nato izbruh pandemije koronavirusa močno posegel v politike EU.
Moldavska republika Pridnesterje se je leta 2014 hotela priključiti Rusiji (foto: commons.wikimedia.org)Vzhodno partnerstvo je projekt sodelovanja med Evropsko unijo in šestimi državami nekdanje Sovjetske zveze – Armenijo, Azerbajdžanom, Belorusijo, Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino. Partnerstvo se od leta 2009 razvija v skladu z interesi, ambicijami in napredkom vsakega partnerja, procesi približevanja EU pa gredo precej počasi. Velja dodati, da so se politične razmere v vseh šestih državah v tem obdobju večkrat zaostrile do skrajnosti.
Armenija in Azerbajdžan sta bili lani v oboroženem spopadu, Gruzija je že leta 2008 izgubila vojno proti ruskim separatistom iz Abhazije in Južne Osetije, te dve ozemeljski celoti pa od tedaj nista več pod njenim nadzorom. Podobno je v Moldaviji, kjer od leta 1992 še vedno niso našli dogovora z ruskimi separatisti iz samooklicane Moldavske republike Pridnesterje, Ukrajina pa je doživela hudo državljansko vojno, ki je kljub krhkem premirju še ni konec.
Belorusija je še vedno diktatura in zato je obenem tudi na pragu množične ljudske vstaje. Zaradi novih sankcij EU pa je predsednik Lukašenko prav prejšnji teden uradno odstopil od beloruskega sodelovanja v Vzhodnem partnerstvu. Evropska komisija in Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko sta nekaj dni kasneje vseeno predstavila predlog, kako naj bi se razvijalo nadaljnje sodelovanje EU s partnerstvom.
Predvsem gre za finančno pomoč EU oziroma evropske investicij v te države. Zato bo na voljo 2,3 milijarde evrov nepovratnih sredstev v okviru gospodarskega in naložbenega načrta, v kombinaciji z jamstvi pa bi lahko zbrali tudi do 17 milijard evrov javnih in zasebnih naložb. Regionalni gospodarski in naložbeni načrt bo predvsem podpiral socialno-ekonomsko okrevanje po obdobju koronavirusa in pomagal povečati dolgoročno odpornost.
»Vzhodno partnerstvo ostaja še naprej pomemben del našega programa. V središču našega dela bo spodbujanje demokracije, dobrega upravljanja in vladavine prava, ki so ključnega pomena za doseganje pozitivnih in konkretnih rezultatov našega sodelovanja. To vključuje tudi Belorusijo, kjer želimo v okviru vzhodnega partnerstva še naprej podpirati ljudi,« je pojasnil visoki zunanjepolitični predstavnik in podpredsednik Evropske komisije Josep Borrell.
Konkretno naj bi šlo za podporo 500.000 MSP-jem, za gradnjo 3000 km prednostnih cest in železnic po standardih EU, za boj proti kibernetskim grožnjam in korupciji, za zmanjševanje porabe energije v 250.000 gospodinjstvih, za zagotavljanje kakovosti vode in zraka, za večji dostop do hitrega interneta, za podporo civilni družbi in neodvisnim medijem ter za omogočanje mobilnosti za 70.000 študentov, raziskovalcev in mladih.