Včeraj je po EU pričel veljati nov zakon o baterijah, s katerim bi radi zagotovili, da bodo imele baterije odslej nizek ogljični odtis, da bodo uporabljale minimalno količino škodljivih snovi, da bodo potrebovale manj surovin iz držav nečlanic EU ter da bodo v Evropi odslej v veliki meri zbirane, ponovno uporabljene in reciklirane. Tako se hkrati podpira prehod v krožno gospodarstvo, povečuje zanesljivost oskrbe s surovinami in energijo v EU ter tudi krepi strateško avtonomijo EU.
Nova uredba EU o zbiranju, ponovni uporabi in recikliranju baterij (foto: pxhere.com)
S Komisije EU trdijo, da so baterije ključna tehnologija za spodbujanje zelenega prehoda, za trajnostno mobilnosti in za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050. Nova evropska ‘Uredba o baterijah’, ki velja od včeraj, bo zato zagotovila, da bodo baterije, dane na enotni trg EU, lahko vsebovale le omejeno količino škodljivih snovi, ki so potrebne. Poleg tega bodo snovi, ki vzbujajo pomisleke (?) in se uporabljajo v baterijah, redno pregledovane.
“Vse zbrane odpadne baterije bo treba reciklirati in doseči visoko raven predelave, zlasti kritičnih surovin, kot so kobalt, litij in nikelj. To bo zagotovilo, da se dragoceni materiali ob koncu njihove življenjske dobe predelajo in vrnejo v gospodarstvo s sprejetjem strožjih ciljev glede učinkovitosti recikliranja in predelave materiala skozi čas,” pa so pojasnili glede ciljih procesov recikliranja, ki bodo postopoma uvedeni od leta 2025 naprej.
Nove obveznosti glede skrbnega pregledovanja zahtevajo od podjetij, da prepoznajo, preprečijo in obravnavajo družbeno-okoljska tveganja, povezana z nabavo, predelavo ter trgovanjem s surovinami, kot so litij, kobalt, nikelj in naravni grafit, ki jih vsebujejo njihove baterije. Sicer Komisija EU pričakuje veliko večje povpraševanje po baterijah v EU, a hkrati trdi, da se prav zaradi nove zakonodaje okoljska in socialna tveganja ne bodo povečala.
Po aktualnih projekcijah že do leta 2030 naj bi se na svetovni ravni povpraševanje po baterijah povečalo kar za 14-krat, kar bo predvsem posledica elektrifikacije prometa, EU pa bo predvidoma lahko sama zadostila 17 odstotkom vsega povpraševanja. Ker bo tako velika rast povpraševanja po baterijah povzročila tudi vzporedno rast povpraševanja po surovinah za baterije, EU ugotavlja, da bo potrebno čim bolj zmanjšati negativne vplive na okolje.
“Delo bo zdaj osredotočeno na uporabo zakonodaje v državah članicah in na redigiranje sekundarne zakonodaje (izvedbeni in delegirani akti), ki zagotavlja podrobnejša pravila,” pa so glede naslednje faze predvidenih aktivnosti še povedali z Evropske komisije.