Včeraj so po svetu in v EU praznovali Svetovni dan boja proti raku. Ob tej priložnosti so se oglasili tudi z Parlamenta EU, saj je boj proti raku ena od prednostnih nalog EU.
Kajenje je med največjimi krivci za rakava obolenja (fot: FB European Agency for Safety and Healthat Work)Svetovni dan boja proti raku se že od leta 2000 obeležuje po vseh kontinentih našega planeta in še posebej v državah članicah EU. Raziskave in inovacije na področju boja proti raku so namreč že od nekdaj med prednostnimi nalogami EU. Pri Svetovnem dnevu boja proti raku gre običajno predvsem za osveščanje o bolezni in spodbujanje raznovrstnih aktivnosti v boju proti njej.
Letos pa so v EU naredili korak naprej. Evropska komisija je namreč predvčerajšnjim oznanila nov skupni evropski načrt za boj proti raku, s katerim želijo odpraviti neenakosti med državami članicami na področju boja proti raku, predvsem pa jim pomagati izboljšati preventivne dejavnosti. Evropski parlament je ob tej priložnosti predstavil tudi nekaj statističnih podatkov, ki so zaskrbljujoči.
»V letu 2018 je bil rak ugotovljen pri treh milijonih ljudi v EU, 1,4 milijona ljudi pa je zaradi raka umrlo. Rak je bil za srčno-žilnimi obolenji drugi najpogostejši vzrok smrti v EU. V mnogih državah EU je najpogostejši vzrok smrti ljudi, starih med 45 in 64 let. Do leta 2035 bi se število primerov raka lahko podvojilo. Ocene kažejo, da se bo z rakom v neki točki soočilo 40 odstotkov prebivalcev. Obstaja več kot 200 tipov raka,« sporočajo s Parlamenta EU.
Da vse le ni tako črno, pa gre zasluga inovativnem načinom zdravljenja in izboljšanemu dostopu do oskrbe za mnoge državljane EU, kar je marsikateremu obolelemu rešilo življenje. Tudi zato se strukture EU proti raku borijo tako, da vlagajo finančna sredstva v različne aktivnosti, kot so raziskovalni projekti, klinični preizkusi, programi usposabljanja… Prav tako podatki kažejo, da je moč preprečiti približno 40 % primerov rakavih obolenj.
EU (tudi prek lani ustanovljenega Posebnega parlamentarnega odbora za boj proti raku) pomaga prizadevanjem držav članic tako, da lajša medsebojno sodelovanje in izmenjavo informacij, da z zakonodajo nadzoruje dejavnike tveganja v EU (tobak, rakotvorne snovi, pesticidi, debelost…), da daje podporo raziskavam, kjer je potreben skupni pristop EU, ter da spodbuja neprofitna klinična testiranja in preglednost cen zdravljenja.