Na pravkar končanem 40. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice so se kot običajno posvetili zaščiti, promociji in izpolnjevanju človekovih pravic, še posebej pa so se tokrat lotili napadov na zagovornike človekovih pravic. Sicer se kršitve dogajajo po vsem svetu, tokrat so najbolj izpostavili dogajanje v Izraelu,Saudovi Arabiji, Venezueli, Kamerunu, Mnjamarju, Siriji, Iranu in Južne Sudanu.
V času lanskega slovenskega predsedovanja naj bi se učinkovitost delovanja Sveta OZN za človekove pravice opazno povečala (foto: UN Photo/Jean Marc Ferré)
V Ženevi so okviru štiritedenskega zasedanja Sveta OZN za človekove pravice prisotne države z različnimi pobudami odločno stopile na stran zagovornikov človekovih pravic. S pridružitvijo skupni izjavi proti kršitvam človekovih pravic zagovornikov v Saudovi Arabiji in s podporo resoluciji o okoljskih zagovornikih človekovih pravic se je jasno opredelila tudi Slovenija, ki je še lani predsednikovala temu organu OZN.
“Tokratna resolucija o zagovornikih človekovih pravic, ki jo tradicionalno vlaga Norveška, je prepoznala vlogo okoljskih zagovornikov človekovih pravic, njihov prispevek ter izzive, s katerimi se soočajo. Slovenija si je, tudi kot pobudnica resolucije o človekovih pravicah in okolju, prizadevala za sprejem močnega besedila. Posebej pozdravljamo soglasen sprejem te pomembne pobude,” so zapisali v sporočilu za javnost Ministrstva za zunanje zadeve RS (MZZ).
Slovenija je podprla tudi resolucije, ki naslavljajo kršitve človekovih pravic na okupiranih palestinskih ozemljih. Med drugim je izpostavila pomen neodvisne mednarodne preiskave o nasilju nad protestniki, ki so sodelovali na demonstracijah v Gazi v letu 2018. Zavzela se je tudi za ponovni zagon mirovnih pogovorov, ki bi prinesli rešitev v obliki dveh držav.
Med aktualnimi izzivi je Svet OZN s sprejetjem prve resolucije naslovil situacijo v Nikaragvi, kršitvi človekovih pravic zaradi humanitarne krize v Venezueli in kršitvi pravic anglofonski manjšini v Kamerunu. V nizu problematik so prisotni sprejeli vidnejše odločitve v podporo pravicam otrok z invalidnostjo in se zavzel za odpravo diskriminacije žensk in deklic v športu. Obravnaval pa je tudi stanje človekovih pravic v Siriji, Mjanmaru, DLR Koreji, Iranu in Južnem Sudanu.
Slovenija je po treh letih članstva na tokratnem zasedanju sodelovala kot aktivna opazovalka inje je podala kar enajst nacionalnih izjav. Med drugim je na temo multilateralizma nastopila v skupini držav Kvadrilaterale (z Avstrijo, Lihtenštajnom in Švico), na temo oseb z invalidnostjo pa v skupini Trilaterale (z Avstrijo in Hrvaško).