EU je pravkar sprejela 21. sveženj sankcij proti Rusiji, vojni v Ukrajini pa vseeno še ni videti konca. Obe strani si zadnje mesece intenzivno uničujeta energetsko in transportno infrastrukturo, ukrajinski predsednik pa je imenoval že tretjega vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Kaj torej prinaša nov paket sankcij EU?

Zastavi EU in Ukrajine (foto: enlargment.ec.europa.eu)

Čeprav prvih 20 svežnjev ni delovalo, saj ruska vojna proti Ukrajini še traja, je EU sprejela še 21. sveženj sankcij proti Rusiji. Pri tem s Komisije EU pravijo, da se rusko gospodarstvo močno upočasnjuje, da so sankcije EU Rusijo odrezale od svetovnega finančnega sistema in da je ruski proračun v težavah, ker se je od začetka vojne do danes porabilo že preko dve tretjini likvidnih sredstev državnega premoženjskega sklada.

Zadnji protiruski ukrepi se fokusirajo na energetiko, finančne storitve, vključno s kriptovalutami, trgovino in na ruski vojaško-industrijski kompleks. EU se je tako odločila, da bo za eno leto, vse do julija 2027, začasno ustavila prilagajanje zgornje meje cen nafte oz. njenih deriatov. Uvedla je prepoved finančnih transakcij se razširi na rafinerije, ki predelujejo rusko nafto, kot je rafinerija Kulevi v Gruziji.

Sveženj uvaja obveznost obveščanja o prodaji tankerjev za LNG tretjim državam in pojasnjuje, da prepoved storitev terminalov za LNG ne zajema le ruskih in operaterjev EU, ampak tudi operaterje iz tretjih držav, ki niso ruski, a jih nadzorujejo ruska podjetja. Glede flote ladij v senci, so na seznam 632 že sankcioniranih plovil dodali še 41 tovornih ladij ter 5 plovil za oskrbo z gorivom.

Razširil se je seznam trgovcev z nafto, za katere velja prepoved transakcij, podobno pa sta se na področju bančništva podaljšala seznama bank tretjih držav in ruskih bank, za katere velja prepoved transakcij. Omejitev sedaj velja že za preko 100 ruskih bank. Nove prepovedi so objavili tudi za tretje države, katere gostijo kripto platforme, ki Rusiji omogočajo izogibanje sankcijam.

Zadnji sveženj sankcij uvaja nove izvozne in uvozne omejitve in prepovedi, da bi še dodatno oviral in oslabil ruski vojaško-industrijski kompleks. Tu so omenjene snovi, ki se uporabljajo v ruskem vesoljskem sektorju in za proizvodnjo dronov, ter omejitve za sorodne tehnologije (npr. opremo za motenje signalov). Poleg tega pa so poudarili, da ne gre le za podjetja v Rusiji, ampak tudi za podjetja drugje po svetu.

Kot del ruske vojaške industrije je danes sankcioniranih kar 27 gospodarskih družb v tretjih državah – 14 na Kitajskem (vključno s 4 v Hongkongu), 4 v Turčiji, 3 v Kirgizistanu, 2 v Indiji, 2 v Kazahstanu in 2 v Združenih arabskih Emiratih. Na seznam pa so dodali tudi 4 nove beloruske subjekte, kar ni presenečenje, saj imata Belorusija in Rusija sklenjen obrambni pakt.