Nekatere države EU, ki so v schengenskem območju, nadaljujejo z nadzorom notranjih meja. V parlamentu EU mnogi poslanci ugatavljajo, da to ni dobro. 

Parlament EU je poleg ostalega nazadnje podprl vključitev Bolgarije in Romunije v schengensko območje (foto:europarl.europa.eu)

Države EU so nadzor nad notranjimi mejami znotraj schengenskega območja, kjer nadzora prej ni bilo, uvedle leta 2015, na vrhuncu begunske krize. Nekatere so se zato odločile po terorističnih napadih na njihovem ozemlju. Nadzor nad notranjimi mejami trenutno izvaja šest držav: Avstrija, Nemčija, Francija, Danska, Švedska in Norveška.

»Vlade so iz Schengna naredile grešnega kozla za napake v varnostni politiki in za slabosti v skupnem evropskem azilnem sistemu. Če propade Schengen, bo izginila Evropa državljanov, ki jo imamo danes. Rešitev je v politični volji. Kljub evropskemu okviru meje ostajajo državne. Samo države članice lahko to spremenijo,« je poudaril portugalski poslanec Carlos Coelho (ELS). 

Nadzor nad notranjimi mejami znotraj schengenskega območja najbolj občuti 1,7 milijona ljudi v EU, ki morajo prečkati mejo, ko gredo v službo izven svoje domače države. Še posebej trpijo tisti, ki se na delo v tujino vozijo vsak dan. Prizadet je tudi turizem, predvsem pa ocene kažejo, da nadzor nad notranjimi mejami stane dve milijardi evrov letno.

S parlamenta EU so poudarili, da je unija v zadnjem času sprejela vrsto ukrepov, ki naj bi izboljšali delovanje in varnost schengenskega območja brez notranjih meja, kot je sistematično preverjanje vseh ljudi, ki vstopajo v EU, vključno z državljani unije. Novosti predstavljajo tudi sistem za registracijo vstopov in izstopov iz EU za državljane tretjih držav, okrepljen nadzor zunanjih meja EU z evropsko agencijo za meje in dodelitev večjih pristojnosti za Europol.