Včeraj sta Slovenija in Madžarska podpisali zelo pomemben memorandum o sodelovanju na področju oskrbe s plinom in povezavi plinovodnih sistemov obeh držav. Gre za morda kar ključen korak pri nemotenem zagotavljanju zalog plina za obe državi, saj se trenutno oskrbujeta iz različnih virov, tako da bo plin po potrebi lahko tekel v obe smeri.
Stisk rok pristojnih ministrov Bojana Kumerja in Pétra Szijjárta po podpisu memoranduma v Budimpešti (foto: MOPE)
Namen novega memoranduma je sodelovanje Slovenije in Madžarske pri vzpostavitvi medsebojne povezave med plinovodnima sistemoma obeh držav. V dokumentu so zapisali, kako bosta obe pristojni ministrstvi poskrbeli, da operaterja obeh prenosnih sistemov realizirata izgradnjo plinovoda s pripadajočo infrastrukturo, s kapaciteto 50.000 m3/h dvosmerne zmogljivosti in s predvidenim tlakom plina 45 bar na interkonekcijski točki.
»Poleg tega si bosta obe ministrstvi prizadevali, da vladi obeh držav skleneta sporazum o solidarnostni oskrbi s plinom takoj, ko bo to mogoče, oz. ko bo med plinovodnima sistemoma vzpostavljena interkonekcijska točka. Ministrstvi bosta spodbujali nadaljnje sodelovanje med operaterjema prenosnega plinskega omrežja obeh držav,« so zapisali v sporočilu za javnost Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE).
Sicer Slovenija trenutno dobiva plin prek Italije in Hrvaške, povezava z Avstrijo pa obstaja, vendar bi potrebovala posodobitev in pa tudi večji avstrijski interes za sodelovanje. Slovenija je s podpisom memoranduma z Madžarsko tako na poti do novega pomembnega vira oskrbe, zaradi te diverzifikacije pa naj bi se s tem še precej lažje izognila morebitnim težavam z nabavo plina.
Zgodba pa ima tudi zanimivo politično in strateško ozadje – Madžarska je namreč dobiva približno 80 % svojega zemeljskega plina iz Rusije (predvsem prek plinovoda Turški tok, ki poteka skozi Turčijo, Bolgarijo in Srbijo) in se je odločno borila proti sankcijam za rusko energijo, ki jih je ob dogajanju v Ukrajini lani sprejela EU.
Ko bo slovensko-madžarska povezava postala operativna, bi torej Slovenija lahko spet prejemala ruski plin. Po drugi strani pa Madžarska ne bi bila tako močno prizadeta, če bi morda Turški tok nekega dne doživel enako eksplozivno usodo kot lani Severni tok.