Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo javno posvetovanje o prihajajočih regionalnih prostorskih planih, Geodetska uprava Republike Slovenije pa je izpeljala strokovni posvet o analizi lastništva in vrednosti nepremičnin v javni lasti ter predstavila nove metodologije ocenjevanja za javne namene.
Prizor s strokovnega posveta (foto: GURS)
Z Ministrstva za okolje in prostor (MOP) so po večletnih pripravah začeli z izdelavo 1. generacije regionalnih prostorskih planov (RPP). RPP je strateški prostorski dokument, katerega cilj in namen je zagotavljati trajnostni, usklajen, racionalen in prostorsko učinkovit razvoj širše regije. Pripravo RPP so z javnim pooblastilom poverili regionalnim razvojnim agencijam, izdelavo pa zunanjim ponudnikom storitev s področja prostorskega načrtovanja.
»RPP temelji na celovitem pristopu k urejanju prostora, pri katerem država – prek ministrstev, resorjev in državnih javnih služb – skupaj z občinami v razvojni regiji uskladi ključne razvojne usmeritve ter jih vključi v enoten prostorski načrt. Vse razvojne regije morajo RPP pripraviti in sprejeti najpozneje do konca leta 2027, saj bo predstavljal podlago za razvojno programiranje ter pripravo integriranih razvojnih projektov,« pravijo z MOP.
Opozorilo so še na zahtevo po skladnosti z dokumenti Evropske unije glede gospodarskih, socialnih in okoljskih potreb na konkretnem območju. Javno posvetovanje bo potekalo vse do 31. julija letos, poleg osnutkov teh RPP pa bodo kmalu javno objavljeni tudi osnutki okoljskih poročil ter urbanističnih in krajinskih zasnov za posamezna območja znotraj razvojnih regij.
Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) pa je ta teden izpeljala strokovni posvet o analizi lastništva in vrednosti nepremičnin v javni lasti ter predstavila nove metodologije ocenjevanja za javne namene. Posvet je bil namenjenem predvsem zaposlenim v državni upravi, občinah in drugih javnih institucijah.
»Poudarek je bil na pregledovalnikih, urejanju lastništva, upravljanju nepremičnin ter pravičnem vrednotenju pri odkupih, pravicah, škodah in stroških javne infrastrukture,« so na kratko pojasnili z GURS. Strokovnega predavanja v treh delih se je udeležilo okrog 60 slušateljev (ki so nekako le jih uspeli razporediti v malce premajhno predavalnico).
Za GURS so glavni cilji nadgradnje metodologij večja pravna varnost in predvidljivost, večja transparentnost, enakopravna obravnava vseh lastnikov, boljša kakovost cenitev, natančnejše načrtovanje javnih investicij ter hitrejši postopki, vključno z razlastitvenimi postopki.
Zelo pomembno izhodišče predstavlja načelo, da se ekonomski položaj lastnika nepremičnine v postopkih prisilnih odkupov ne sme poslabšati, predmet ocenjevanja pa zajema stvarne pravice, izgube in škode ter druge stroške.