Naslovnica Svet & EU Kršitve človekovih pravic v ZAE, Keniji in na Kubi

Kršitve človekovih pravic v ZAE, Keniji in na Kubi

Avtor: Spletno Uredništvo
V Evropskem parlamentu so se med zadnjim zasedanjem posvetili tudi kršitvam človekovih pravic. Tokrat so se na seznamu kršiteljev znašli Združeni arabski Emirati, Kenija in Kuba.
Kršitve človekovih pravic v ZAE, Keniji in na Kubi

Kenija gosti veliko beguncev iz sosednjih držav, a so nekateri v življenjski nevarnosti (foto: pixnio.com)

Evropski parlament je sprejel tri resolucije glede kršitev temeljnih človekovih pravic v Združenih arabskih emiratih, Keniji in na Kubi. Poslanci so tako pozvali k takojšnji izpustitvi Ahmeda Mansoorja in vseh drugih zagovornikov človekovih pravic, političnih aktivistov in miroljubnih disidentov v Združenih arabskih emiratih (ZAE), ki so bili zaprti samo zaradi uresničevanja svojih osnovnih človekovih pravic, kot so svoboda govora in združevanja.

»Resolucija nadalje poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj predlaga sprejetje ciljno usmerjenih ukrepov proti odgovornim za hude kršitve človekovih pravic v ZAE v okviru globalnega režima sankcij EU za človekove pravice,« so sporočili s Parlamenta. To pomeni prvi korak proti sankcijam za ZAE. Nato so se posvetili Keniji, oziroma razmeram v tamkajšnjem begunskem taborišču Kakuma.

Kenijska vlada, UNHCR in mednarodna skupnost se morajo lotiti položaja beguncev v Kakumi, kjer se nahaja približno 300 registriranih ‘LGBTIQ +’ beguncev in prosilcev za azil. Le-ti so deležni nenehnih groženj in napadov, zato so njihova življenja nevarnosti. Poslanci pravijo, da bi bilo potrebno begunce, ki potrebujejo mednarodno zaščito, preseliti v EU. Kenija trenutno gosti drugo največje število beguncev v Afriki in sicer približno 520.000.

Evro-parlamentarci pa so se posvetili tudi Kubi, oziroma dogajanju ob protestih pred dvema mesecema – 16. julija. Medtem ko so bili poslanci evropskega parlamenta na počitnicah, je na tisoče Kubancev odšlo na ulice v več kot 40 mestih, da bi mirno protestirali proti kroničnemu pomanjkanju zdravil in drugih osnovnih dobrin, splošnemu napačnemu ravnanju s pandemijo COVID-19 in sistematičnim omejitvam človekovih pravic v državi.

Lahko se sicer vprašamo, ali obstaja kakšna podobnost med dogajanjem zadnjih dni v Sloveniji in julijskim dogajanjem na Kubi, evropski parlamentarci pa so tokrat odločno pozivali kubanske oblasti, naj prenehajo z represijo, izpustijo vse politične zapornike in zagotovijo spoštovanje prava v sodnih postopkih. Preverili pa bodo tudi možnost začasne prekinitev Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med EU in Kubo (PDCA) iz leta 2017.

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.