Evropska komisija je pravkar predlagala pomembno novost za področje kmetijstva. Gre za začasno kratkoročno odstopanje od pravil o kolobarjenju in ohranjanju neproizvodnih značilnosti na ornih zemljiščih v EU. Tako naj bi prihodnje leto po EU zasadili žita na dodatnih 1,5 milijonov hektarjev in se tako precej lažje izognili prehranski krizi. Zaradi dogajanja v Ukrajini je namreč moč pričakovati vse večje pomanjkanje določenih pridelkov.

Lanska ukrajinska žetev je še v skladiščih, letošnja bo zaradi vojne precej manjša (foto: ec.europa.eu)

Evropska komisija je (sicer prav na zahtevo držav članic EU) pripravila predlog, da bi se začasno dovolilo odstopanje od dosedanjih pravil o kolobarjenju in ohranjanju neproizvodnih elementov na ornih zemljiščih po EU. Tako naj bi zagotovili precej večje proizvodne zmogljivosti EU za tista žita, ki so namenjena za prehrano. Po prvih ocenah naj bi tako pridobili dodatnih 1,5 milijona hektarjev več kmetijskih površin za žita, kar seveda pomeni tudi precej večji pridelek.

»Svetovni prehranski sistem se sooča z velikimi tveganji in negotovostmi, ki so zlasti posledica vojne v Ukrajini, zaradi česar se lahko v bližnji prihodnosti pojavijo tudi težave glede prehranske varnosti. Predlog je rezultat skrbnega premisleka, da bi dosegli ravnovesje med razpoložljivostjo in cenovno dostopnostjo hrane na svetovni ravni na eni strani ter varstvom biotske raznovrstnosti in kakovosti tal na drugi strani,« so ob tem pojasnili s Komisije EU.

Prav zaradi varovanja naravnega okolja in rodovitne prsti naj bi bilo odstopanje od dosedanjih predpisov le začasno, veljalo naj bi le za prihodnje leto 2023. Predlog sicer izključuje kmetijske rastline, ki se običajno uporabljajo za živalsko krmo, kot sta koruza in soja. Ker pa nihče ne ve, kaj se bo zaradi vojne v Ukrajini v prihodnjih mesecih dogajalo glede svetovne prehranske varnosti, se lahko ukrepi še spremenijo. Sicer pa bodo morale predlog najprej še potrditi države članice EU.