Naslovnica Svet & EU Jadranu kaže bolje kot zahodnemu Sredozemlju in Baltiku

Jadranu kaže bolje kot zahodnemu Sredozemlju in Baltiku

Avtor: Spletno Uredništvo
Komisija EU je pravkar objavila letni pregled upravljanja ribištva v evropskih vodah in začrtala prednostne naloge za leto 2023. Poročilo pravi, da so se je prekomerni ulov v evropskih vodah bistveno zmanjšal. Vseeno pa je marsikje stanje še vedno zaskrbljujoče. To velja predvsem za zahodno Sredozemsko morje in Baltik, v manjši meri pa tudi za Jadransko morje.
Jadranu kaže bolje kot zahodnemu Sredozemlju in Baltiku

Ribič iz Portugalske pregleduje svoj ulov (foto: slovenia.representation.ec.europa.eu)

Komisija EU je v letnem pregledu vseh aktivnosti panoge ribištva v evropskih vodah predstavila stanja po različnih geografskih območjih. V Sredozemskem morju se je baje stanje precej popravilo, a intenzivnost ribolova še vedno presega trajnostne ravni za skoraj 100 %. Situacija ostaja najbolj resna v zahodnem delu Sredozemlja, ki so ga predvsem Španci že pred letom 1990 z intenzivnim prekomernim lovom povsem ‘očistili’ rib.

Tudi stanje Jadranskega morja ni ravno idealno, zato so med prednostne naloge za leto 2023 posebej navedli tudi izboljšane ohranitvene ukrepe za Jadran. Cilj je zmanjšati intenzivnost ribolova in povečati dolgoročni donos. Na območjih severovzhodnega Atlantika pa so na primer razmere boljše in številke so v povprečju znotraj ravni, ki zagotavljajo najvišje trajnostne donose v prihodnosti.

Zaskrbljujoče je stanje v Baltskem morju, kjer (zaradi povečanj količine biomase v vodi ob previsoki koncentraciji anorganskih snovi) prenizke ravni kisika v vodi onemogočajo normalno življenje in so bili zato že uvedeni zaščitni ukrepi. »V skladu s prednostnimi nalogami, določenimi za leto 2023, bodo morale države članice okrepiti izvrševanje in nadzor izpolnjevanja obveznosti iztovarjanja ter odpraviti zavržke z izogibanjem neželenemu ulovu.

Zlasti bi morali uporabljati ustrezna sodobna orodja za nadzor, kot so daljinski elektronski sistemi za spremljanje, ki so najučinkovitejše in stroškovno najučinkovitejše sredstvo za nadzor obveznosti iztovarjanja na morju. Komisija bo še naprej sodelovala z Evropskim parlamentom in Svetom, da bi dosegla dogovor o revidiranem sistemu nadzora ribištva, ki lahko olajša uporabo teh orodij,« piše v dokumentu Komisije EU.

Prav tako je v dokumentu govora o partnerstvih EU s sosednjimi državami in sodelovanjem v mednarodnih organizacijah za upravljanje ribištva. Norveška, Islandija in Združeno kraljestvo, kjer je ribiška gospodarska panoga zelo razvita in hkrati zelo pomembna za te države, namreč niso članice EU. Sicer bo Komisija EU kmalu objavila tudi nov akcijski načrt za ohranjanje ribiških virov in zaščito morskih ekosistemov.

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.