Naslovnica Slovenija Gastronomija in kmetijstvo sta neločljivo povezana

Gastronomija in kmetijstvo sta neločljivo povezana

Avtor: Spletno Uredništvo

Na 57. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA, ki bo že tradicionalno potekal konec avgusta v Gornji Radgoni, bo tokrat na sporedu tudi prvi strokovni posvet ‘Slovensko kmetijstvo in gastronomija’. Brez kakovostno pridelane hrane namreč vrhunska kulinarika sploh ne more obstajati, v Sloveniji pa bi to neločljivo povezavo morali precej bolje izkoristiti. 

 Skupni potencial kakovostne slovenske hrane in vrhunske slovenske gastronomije še zdaleč ni dovolj izkoriščen (foto: elyob/flickr.com) 

 

Povezave med slovenskim kmetijstvom in gastronomijo, oziroma širše gledano kar s turizmom, so še preslabotne, čeprav imata panogi izjemen potencial za razvoj edinstvenih in doživetih turističnih zgodb – skozi kreativno, tradicionalno ali sodobno slovensko kulinariko. Osnovne surovine za živila, pijače in pripravljene jedi še nimajo dovolj stičnih točk s slovensko gastronomijo, poleg tega niso primerno promovirane v slovenskih gastronomsko-turističnih zgodbah.

Slovenska kakovost na več področjih sega v svetovni vrh, a tega še ne znamo dovolj dobro tržiti. Tudi o tem bo govora na prvem strokovnem posvetu proizvajalcev hrane (pridelovalcev in predelovalcev), HORECA sistema (gostinci, hotelirji, catering) in posrednikov, ki bo 26. avgusta ob 11. uri v dvorani 2 radgonskega sejma, kjer bodo tudi predstavili možnosti sodelovanja za vzajemni razvoj v okviru nacionalnega projekta Slovenija – evropska regija gastronomije 2021.

V Sloveniji so bili v letih 2017 in 2018 zastavljeni ključni strateški temelji za daljnji razvoj turizma in sicer s sprejemom ‘Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021’. V sklopu teh strategije je bil pred kratkim razgaljen ‘Akcijski načrt razvoja in trženja gastronomskega turizma 2019-2023’, poleg tega pa je bila kandidatura Slovenije za ‘Evropsko regijo gastronomije leta 2021’ uspešna.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je tudi zato že objavilo strateški dokument ‘Resolucija: Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021’, saj se vse več strokovnjakov iz povsem različnih panog zaveda, da je trajnostna proizvodnja varne in kakovostne hrane ključna za slovensko kmetijstvo. “Slovenija ima izjemno ohranjeno naravno okolje, kar predstavlja ključno prednost in priložnost za povečanje dodane vrednosti pri pridelavi hrane.

“Turistična dejavnost v povezavi z gastronomskimi doživetji, ob trajnostnem gospodarjenju odpira nova delovna mesta na podeželju in dolgoročno vpliva na generacijsko prenovo, ustrezno poselitev in podjetniške priložnosti slovenskih podeželskih območij. Kmetijska krajina se prepleta z gozdovi z dobro ohranjenimi ekosistemi, hkrati pa ponuja neizmeren potencial kreiranja edinstvenih turističnih zgodb in produktov, ki jih zaznamujejo bogati okusi tradicionalnih ali modernih kulinaričnih kreacij,” so poudarili na MKGP. 

Dodali so še, da bi bilo potrebno slovensko gastronomsko ponudbo povezati s prevzemom surovine od domačih pridelovalcev in predelovalcev ter jo promovirati kot zgodbo o uspehu. Poleg naravnih danosti in tradicije ima Slovenija tudi vse bolj vrhunsko kulinariko in gastronomijo, kar v zadnjem času potrjujejo številne prejete nagrade. MKGP je že pričelo z aktivnim povezovanjem pridelovalcev in predelovalcev slovenske hrane z gastronomijo (hoteli, restavracije, gostilne, catering).

Pred kratkim je bilo ustanovljeno posvetovalno telo ministrice – medsektorska Delovna skupina Slovenija-evropska regija gastronomije 2021 katere člani so Obrtna zbornica Slovenije (turistično-gostinska sekcija), Združenje turističnih kmetij Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko Gozdarska Zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Turistično gostinska zbornica,Fakulteta za biosistemske vede UM, Fakulteta za turistične študije UP, MGRT ter Zavod RS za šolstvo. 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.