Ko ni omembe vrednega aktualnega političnega dogajanja, organi EU predstavljajo svoje aktivnosti glede pomembnejših skupnih problematik držav EU, kot so migracije, trgovinska politika, globalizacija, potovanja, zavarovanja, čistoča kopalnih voda… Ob koncu počitnic so se tako z Evropske komisije spomnili na pesticide. Tokrat je bila pozornost namenjena pesticidom v hrani ter njihovem vplivu na zdravje in okolje.
Še leta 2016 je kar polovica vseh prehrambnih izdelkov, ki jih je analizirala Evropska agencija za varnost hrane, vsebovala sledi pesticidov, v 3,8 % vzorcev pa je bilo pesticidov več od dovoljenega (foto: europarl.europa.eu)
Z Evropskega parlamenta so sporočili, da so državljani EU leta 2016 konzumirali za 30,7 milijard evrov organske hrane, kar predstavlja skoraj 50 % povečanje potrošnje glede na leto 2012. Ekološka pridelave hrane je v vzponu, saj se ljudje vse bolj zavedajo škodljivosti pesticidov. Parlament EU se je zato lani odločil za jasnejše označbe na živilih, strožje inšpekcije ter posebne ukrepe proti kontaminaciji s pesticidi in sintetičnimi gnojili.
»V EU je sicer uporaba pesticidov in škodljivih snovi v njih strogo nadzorovana, toda v zadnjih letih se pojavljajo številna vprašanja o postopkih za avtorizacijo uporabe takšnih snovi. Dvomi o primernosti teh postopkov so se povečali predvsem po kontroverzni odločitvi za podaljšanje dovoljenja uporabe glifosfata leta 2017,« so svoj tedanji poraz in zmago lobistov priznali poslanci Parlamenta EU.
Vendar pa je bila to prelomna točka, saj se je več prebivalcev in politikov seznanilo z nevarnostjo uporabe pesticidov in kmalu so sledili prvi protiukrepi. Že leta istega leta so poslanci sprejeli resolucijo, ki Evropsko komisijo poziva, naj pospeši izdajo dovoljenj za zdravju manj nevarne pesticide. Slednji namesto umetnih strupov večinoma vsebujejo naravne bakterije in zajedavce, a jih je na trgu malo, saj je postopek izdaje dovoljen dolgotrajen in drag.
Prav tako so oktobra 2017 poslanci Evropskega parlamenta blokirali močno sumljiv predlog Evropske komisije, po katerem nekatere kemikalije v pesticidih ne bi več veljale za endokrine motilce. Poslanci so ta sporen predlog elegantno zavrnili, saj so bile te kemikalije dejansko razvite z namenom napadanja hormonskega sistema organizmov (npr. pri škodljivcih).
Februarja lani so ustanovili odbor PEST, katerega naloga je preučitev sprememb v postopku odobritev. Pripravili so tudi posebno poročilo, zato da bi bil postopek izdaje dovoljenj za pesticide v EU odpornejši na lobiranje industrije. 16. januarja letos so na plenarnem zasedanju poslanci potrdili to poročilo, ki prinaša več transparentnosti pri postopkih odobritve.
Prav tako Evropski parlament pričakuje večjo uporabo naravnih metod kmetovanja in zatiranja škodljivcev. Poslanci so zato pozvali Evropsko komisijo, naj pripravi predlog za zavezujoče cilje, ki bodo omejevali uporabo strupenih pesticidov na ravni EU. Prav tako je decembra 2018 Evropski parlament podprl posodobitev živilske zakonodaje, ki ureja področje varnosti prehrane v EU in upošteva učinke v celotni prehranjevalni verigi, vključno z zdravjem živali, zaščito rastlin in okolja ter pridelavo.
“Nova pravila izboljšujejo dostop javnosti do raziskav, ki jih Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) uporablja pri ocenah tveganja živilskih izdelkov. Vzpostavljen bo evropski register, v katerem bodo shranjene vse naročene raziskave, kar pomeni, da podjetja ne bodo mogla več prikrivati raziskav, ki jim niso po godu. Če bo obstajal sum v objektivnost in kakovost podatkov, ki jih podjetja vključujejo v postopke avtorizacije, bo EFSA lahko tudi zahtevala izdelavo dodatnih raziskav,” so še dodali.