Evropa brez mej trenutno ne obstaja, saj kar nekaj držav v EU ‘začasno’ izvaja nadzor nad svojimi mejami. Želje po prostem pretoku, ki so sicer en od stebrov obstoja EU, so tako še naprej precej neuresničljive zaradi domnevnih varnostnih tveganj. Ker nekatere ‘začasne’ omejitve trajajo že 4 leta, so se poslanci v Parlamentu EU ta teden posvetili tudi omejevanju teh predolgih nadzorov mej.
Avstrija, Danska (na fotografiji), Nemčija, Norveška in Švedska trenutno izvajajo notranji mejni nadzor zaradi izjemnih okoliščin, ki so posledica migrantske krize leta 2015, nadzor na svojih mejah zaradi stalne teroristične grožnje trenutno opravlja tudi Francija (foto: flickr.com/Anders Bruun Nørring).
Poslanci Parlamenta EU želijo zaostriti časovne omejitve in pogoje za nadzor notranjih meja znotraj Schengenskega območja. Zakonik o Schengenskih mejah (ki je trenutno v reviziji) državam članicam omogoča izvajanje začasnega nadzora na notranjih mejah znotraj Schengenskega območja v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti. A očitno nekatere države pretiravajo, saj so v Parlamentu EU te dni želeli začasni nadzor precej omejiti.
Poslanci so z glasovanjem pokazali željo, da bi Schengenske države v primeru podaljšanja začasnega mejnega nadzora na več kot začetna dva meseca zagotovile podrobno oceno tveganja. Poleg tega bi vsa nadaljnja podaljšanja nadzora prek šestih mesecev zahtevala oceno Komisije, ali podaljšanje sledi zakonskim zahtevam ali ne, in avtorizacijo Sveta Evropske unije. Poslanci si tudi želijo, da bi bil Evropski parlament bolj obveščen in vključen v postopke.
»O Schengenu se ni mogoče pogajati. Današnje besedilo ga skuša ponovno popolnoma uveljaviti. Na žalost Svet ni pokazal nobene volje za izpogajanje kompromisa, saj status quo ustreza nekaterim velikim državam članicam, kot sta Francija in Nemčija. Nezakonit in neupravičen nadzor na notranjih schengenskih mejah poteka že več kot tri leta in pol. Čas je, da se to konča ali pa da Komisija sproži postopek pred sodiščem,« je bil komentar poročevalke, Slovenke Tanje Fajon.
Parlament in pogajalci Sveta EU so sicer s pogovori o reviziji pravil začeli v začetku tega leta. Vendar so se po tem, ko je postalo jasno, da kompromis ni možen, odločili za prekinitev pogajanj. S Parlamenta so še pojasnili, da so v četrtkovem glasovanju tako le potrdili svoje stališče o reviziji trenutnih pravil – da se mora začetno obdobje mejnega nadzora s šestih mesecev (kot velja trenutno) omejiti na dva, kakršnokoli podaljšanje pa na največ eno leto namesto trenutnih dveh.