Simon Kolenc je direktor podjetja Fin4Green d.o.o., kjer so se že pred leti ambiciozno posvetili vpeljavi povsem novega sistema plačevanja z digitalnimi računi. Hkrati z zmanjšanjem množične uporabe okolju škodljivih papirnatih oz. tiskanih računov so želeli zmanjšati stroške za podjetja, vpeljati nov učinkovit marketinško-analitični kanal in postati vodilni slovenski portal za digitalno interakcijo med trgovci in kupci. Tako je nastala aplikacija noprintZ, ki se je v Sloveniji hitro uveljavila med trgovci, potrošniki in tudi med bankami.

Direktor podjetja Fin4Green d.o.o. Simon Kolenc (foto: Borut Birsa)
G. Kolenc, najprej lepo pozdravljeni. Kaj je bila temeljna ideja podjetja Fin4Green d.o.o., oziroma aplikacije noprintZ? Morda kombinacija ekologije, sodobnih tehnologij in posla?
»Dejansko je bila osnova ekologija. Razen tega, da s klasičnimi papirnatimi računi onesnažujemo okolje, od njih nimamo nobenih koristi. Zato smo si rekli, zakaj ne bi izkoristili sodobne tehnologije in te račune dostavili digitalno, tako da ima dejansko uporabnik nekaj od tega in istočasno brez nobenega dodatnega napora naredi tudi nekaj za okolje.
Katere korake ste morali prehoditi, da ste prišli od te ideje do ustanovitve start-up podjetja Fin4Green d.o.o in potem še do starta projekta aplikacije noprintZ?
»Na začetku je potrebno pravilno zastaviti vse skupaj. Najprej je potrebno preveriti izvedljivost projekta, opraviti analizo lokalne zakonodaje in temu dodati še podobne najboljše primere iz tujine – tako imenovane ‘best practises’. Potem je bilo potrebno preveriti s tehnološkega vidika, ali smo določeno stvar sposobni izpeljat.
Šli smo tudi do trgovcev, da potipamo, kaj menijo o naši novosti. Morali smo seveda razmišljat tudi o financah. Zgodbo je potrebno zastaviti tako, da je finančno vzdržna, da na koncu podjetju prinaša vsaj nekaj profita, oziroma, da ni kakšnih izgub. Zato smo se morali odločiti tudi za primerno obliko poslovnega modela.
Ker gre za start-up podjetje, je potrebno najti tudi sredstva za zagon in sicer. Tako smo že od začetka razmišljali tudi o evropskih sredstvih, državnih subvencijah in neposrednih investitorjih.
Če prav razumem, vas je sprva bolj skrbel pravni del, kot pa, kolikšni bodo morebitni zaslužki?
»Da. Nismo bili povsem prepričani, kaj vse dovoljuje slovenska zakonodaja. Sicer so bili tedaj digitalni računi že lepo uveljavljeni, recimo za vodo, elektriko… Nas pa je zanimalo, zakaj jih ne bi uporabljali tudi v trgovinah? Zato smo dobro preštudirali vse slovenske predpise, na primer zakon o DDV-ju.
Nazadnje smo šli tudi na FURS, jim predstavili zadevo in jim nato poslali še uradno vprašanje, ali so predvidene aktivnosti skladne z veljavno zakonodajo. Odgovorili so nam, da je vse v redu. Kot že omenjeno, smo preverili tudi trgovski del, ali bi bili trgovci pripravljeni sprejeti tovrstne račune – in bili so takoj za.«
Startali ste leta 2018. Koliko slovenskih trgovin in bank, da ne pozabiva na vlogo bank, pa danes sodeluje v vašem projektu aplikacije noprintZ, oziroma na koliko krajih je že možno nakupovati prek e-računov?
»Med trgovci jih je 27, gre pa za največje slovenske trgovske mreže in zato to pomeni več kot 400 lokacij po vsej državi. Dobivamo pa tudi veliko povpraševanja s strani ostalih trgovcev, ki nas zadnje čase kar nas sami kličejo, češ, kaj morajo narediti, da bi se vključili v sistem. Glede bank pa je bila naša osnovna ideja, da mora biti poslovanje z digitalnimi računi čim bolj preprosto.
Banke so zadevo hitro sprejele, nas takoj podprle in se strinjale, da naš projekt postane del segmenta hitrih plačil. Tako je danes v sistemu vseh 15 največjih bank, ki delujejo na območju Slovenije. Naš projekt pa smo razvili skupaj z družbo Bankart, ki so jo ustanovile slovenske banke prav za uveljavljanje sodobnih načinov poslovanja.
Ne le to, projekt je bil očitno dovolj kakovostno zastavljen, da je Bankart postal tudi investitor v zagon našega podjetja. Trenutno pa tudi upamo, da bomo do konca letošnjega leta usposobili še digitalne račune ob plačevanju s karticami.«
Osnovna prednost projekta izdaje digitalnih računov za trgovca in tudi za potrošnika je izostanek papirja, kar pomeni zmanjševanje onesnaževanja. Drži?
»Da. Poleg tega se za prodajalca pri izdaji digitalnih zmanjšajo tudi stroški – ni več potrebe po papirju, ni več potrebe po črnilu, ni več raznih težav s printerji… Za potrošnika pa je pomembno, da digitalni račun nikoli ne zbledi in da je vedno pri roki, če je potem karkoli narobe.
Že če želi kdo samo zamenjati kupljeni artikel, je prek digitalnega računa precej bolj enostavno najti datum in uro nakupa ter urediti vse formalnosti. Sicer papirnate račune vedno kam založimo, prav tako se včasih težko spomnemo, kdaj točno smo opravili nakup… Moram še poudariti, da je večina današnjih računov iz pol-plastificiranega papirja, ki vsebuje snov BPA.
Ta snov je kriva, da se tovrstnega papirja sploh ne da reciklirat, poleg tega pa BPA dokazano škodi zdravju ljudi. Morda ne toliko zdravju kupcev, saj smo ob vsakodnevnih nakupih vseeno malo v stiku s papirnatimi računi, vendar pa škodi zdravju prodajalcev in blagajničark.
Raziskava je namreč pokazala, da imajo ljudje, ki so nenehno v stiku s to snovjo, povišane vrednosti določenih hormonov. Uporabo BPA so tudi zato najprej ukinili na področju otroških igrač, potem pri uporabi plastenk za pijače, pri tiskanih računih pa se še vedno uporablja.«

Ekipa zaposlenih v podjetju Fin4Green d.o.o oziroma ‘noprintZ ekipa’ (foto: Aleksandra Saša Prelesnik)
Druga večja skupna prednost digitalnih računov za potrošnike in prodajalce pa se najbrž tiče garancijskih listin. Zakaj je tudi glede garancij s prehodom na digitalne račune marsikaj bolj preprosto?
»Danes nam sodobna tehnologija, ko je praktično že na vsakem telefonu kamera, omogoča, da izpolnjeno garancijo poslikamo in kopijo pripnemo k digitalnemu računu. Tako imamo v vsakem hipu na voljo oboje. Če bi prišlo do reklamacije, so za potrošnika in tudi za prodajalca postopki hitrejši, saj ne izgubljata časa z iskanjem starih računov.
Poleg tega pa imamo v naši aplikaciji na voljo tudi opozarjanje pred bližnjim iztekom garancije. Takoj ko izpolnimo in vpišemo datum prodaje, vpišemo še rok veljavnosti, ki je običajno leto ali dve. Potem pa nas aplikacija s sporočilom sama opozori, da se bo na primer čez natanko mesec dni garancija iztekla.
Sicer se tega seveda skoraj zagotovo ne bi pravočasno spomnili. Tudi meni se je že zgodilo, da neka stvar ni delala najbolje, pa sem si rekel, saj se ne mudi. Ko pa sem končno poiskal račun, sem ugotovil, da je garancija pretekla že pred tremi meseci.«
Poleg tega pa nekatere vrste papirnatih računov zelo hitro zbledijo skoraj do neprepoznavnosti, a preidiva na podjetja. Najbrž je zanje ta digitalizacija pomembna tudi zato, ker olajša računovodski del poslovanja, poslovne analize in tudi marketinške poteze. Ali razmišljamo pravilno?
»Da, natanko tako, kot ste ugotovili. Obstaja pa tudi ideja, da bi npr. prek aplikacije vpeljali možnost, da poleg potrošnika digitalni račun istočasno prejme tudi njegovo računovodstvo. Lahko si predstavljate, da nek material za vaše podjetje kupite v trgovini, vaš računovodja pa ima račun že zaveden, še preden vi sploh pridete domov.
Tako se izognemo situaciji, ko potem konec meseca iščemo račun, se vračamo k trgovcu po kopijo in grenimo življenje računovodji, ki nas mora čakati do zadnjega trenutka. S strani trgovca pa se lahko, poleg vsega že omenjenega, na podlagi analiz izdanih računov pošilja kupcu zgolj tista promocijska obvestila, ki naj bi ga zanimala.
Torej ne vseh promocij, akcij in oglasov, ampak le točno določene. Tako se ob izdaji računa odnos s kupcem ne zaključi, ampak se še nadaljuje. Omeniti pa je potrebno tudi problem odpoklicev. O tem smo se tudi že pogovarjali z Zvezo potrošnikov. Nenehno se namreč dogaja, da pristojne službe iz prodaje izločajo določene artikle.
Lahko si predstavljate na primer pokvarjeno pošiljko mleka. Vse tiste stranke, ki so ga že kupile, takoj prejmejo e-obvestilo, da naj mleka ne uporabljajo in tudi navodila, kako ravnati dalje – ali vrniti mleko v trgovino, ali kako jim bo povrnjen denar.«
No, glede varnosti bi bile najbrž še boljši primer od mleka otroške igrače, ki se poleg hrane in ličil največkrat znajdejo med odpoklicnimi artikli. Vendar pa v oči bode en drug podatek. Na vašem spletnem mestu piše, da se v Sloveniji dnevno izda med 3 in 5 milijonov računov. To količino si res težko predstavljamo, kaj pravite?
»Te milijonske številke izhajajo le iz davčno potrjenih računov po podatkih iz leta 2018. Napravili pa smo tudi nekaj primerjalnih analiz z drugimi državami EU in dobili smo potrditev, da se dejansko tudi drugje po EU v povprečju na dan izdata po dva računa za vsakega prebivalca države. V Sloveniji pa dnevno natisnemo za 600 kilometrov računov.«
Če smo omenili tako neverjetno količino računov, moramo pomisliti tudi številke o podrtih drevesih, o porabljeni vodi, nafti, o količini proizvedenega CO2… Papirnati računi torej obremenjujejo okolje na več načinov, ali smo morda spregledali še kakšen vidik?
»Na vse te obremenitve okolja večina ljudi niti ne pomisli. Vsak posameznik v Sloveniji v enem letu dobi, ali pa ustvari, med 150 in 200 metrov tiskanih računov, pri čemer jih le del konča po fasciklih, več kot polovica računov pa konča v smeteh. Številke so res ogromne, sploh, če jih seštejemo na letni ravni.«
Vrniva se k podjetju Fin4Green. Kako pomembne so bile za razvoj vašega start-up podjetja javne strukture, kot so agencija SPIRIT Slovenija, Slovenski podjetniški sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS?
»Vsi so bili pomembni. Z javno agencijo SPIRIT Slovenija res sodelujemo zelo dobro. Najprej smo sicer poskusili dobiti evropska sredstva prek Evropskega sklada za regionalni razvoj. Pri njih smo prejeli ‘Seal of Excellence’ oziroma pečat odličnosti, ki je namenjen najbolj obetavnim projektom in sodi v program Horizont 2020.
S tem dokumentom smo šli na Spirit in z agencijo še danes sodelujemo zelo dobro tudi kar se tiče financiranja stroškov razvoja, vsaj dela teh stroškov. Spirit Slovenija ima zelo utečene postopke, veliko jih je avtomatiziranih, dvakrat na leto pa opravljajo analize, oziroma jim pripravimo posebna poročila.«
Hitro ste prejeli tudi nekaj strokovnih priznanj za vaše delo, kot na primer po evropskem še slovenski pečat odličnosti. Kakšni pa so načrti za bližnjo prihodnost, kakšne so prioritete?
»Načrti so širjenje mreže , vključevanje novih trgovcev, da bo čim več ljudi uporabljalo aplikacijo in s tem zmanjšalo negativne vplive tiskanih računov na okolje. Poleg tega se v povezavi z bankami intenzivno ukvarjamo s poenotenimi in poenostavljenimi plačilnimi instrumenti. Mogoče pa se bomo kmalu lotili še povezovanja z zavarovalnicami, predvsem glede garancij ob nakupih«.

Namesto polnega koša zdravju in okolju škodljivih računov… (foto: Arhiv Fin4Green d.o.o.)