Mateja Korošec, prof. def., je direktorica in tudi ustanoviteljica Centra Korak Kranj, kjer od leta 2003 razvijajo in izvajajo program dolgotrajne rehabilitacije za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo. Pomagajo torej ljudem, ki so pomoči najbolj potrebni, pri tem pa so tudi zelo uspešni.

Mateja Korošec, prof. def. (foto: Gorazd Kavčič)
Center Korak je prve uporabnike sprejel leta 2003 in letos tako obeležujete spoštovanja vrednih 20 let obstoja. Kako pa je sploh prišlo do ustanovitve?
“Takrat sem bila zaposlena v prvi tovrstni ustanovi v Ljubljani v zavodu Zarja v Ljubljani kot vodja rehabilitacijske enote. V storitev smo vključevali tudi uporabnike z Gorenjske in ker sem sama Gorenjka, sem na pobudo svojcev in uporabnikov, predvsem pa veliko strokovno podporo direktorice Zavoda Zarja, Irene Reberšak, ustanovila Center Korak.
Odločitev je bila zahtevna, najprej sem seveda morala dobiti podporo v družini, ki mi stoji ob strani vsa ta leta. Korak je način življenja za celotno družino. Sem pa veliko podpore dobila tudi v našem lokalnem okolju. Korak ves čas spremlja široka mreža ljudi – prostovoljcev, podpornikov, svojcev.”
Kakšno je danes vaše poslanstvo, koliko ljudem pomagate, koliko vas je zaposlenih in koliko je prostovoljcev?
“Naše poslanstvo je vseskozi isto – osebam po pridobljeni možganski poškodbi omogočati čim bolj kakovostno, samostojno in odgovorno življenje. Ne pomeni pa to, da pomagamo ‘samo’ 50 uporabnikom, ki so vključeni v naš center. Pomagamo tudi svojcem uporabnikov, kajti spremembe, ki so posledica pridobljene možganske poškodbe ne vplivajo samo na posameznika s poškodbo, ampak v temeljih zamajejo celotno družino, zato staršem, sorojencem, partnerjem vključenih uporabnikov nudimo pomoč na različne načine, tudi možnost vključitve v skupino za samopomoč.
Nadalje gre omeniti tudi to, da smo v 20 letih delovanja pridobili ogromno praktičnih izkušenj in znanja, ki ga delimo tudi z drugimi zavodi oz. institucijami, ki šele stopajo na pot zagotavljanja dolgotrajne rehabilitacije osebam s PMP (pridobljeno možgansko poškodbo), ali pa se pri svojem delu srečujejo z osebami s PMP in programa za dolgotrajno rehabilitacijo po pridobljeni možganski poškodbi še nimajo.
Zaposleni skušamo slediti sodobnim smernicam na področju rehabilitacije, spremljajo literaturo, po finančnih zmožnostih se tudi aktivno udeležujejo domačih in mednarodnih kongresov. Pomembno nam je, da širimo svoje znanje, hkrati pa je to priložnost za pridobivanje novih idej. Redno izvajamo tudi preventivne delavnice – na osnovnih in srednjih šolah na ravni lokalnega okolja.
Ekipo zaposlenih sestavlja 30 zaposlenih, na letni ravni pa sodelujemo tudi s približno 20 prostovoljci. V vseh 20 letih je z nami sodelovalo 90 prostovoljcev, ki dajejo dodano vrednost programa tudi v smislu socialnega vključevanja uporabnikov v socialno okolje, izvajanja raznih delavnic (slikarske, skupine tujega jezika…).”
Center Korak že dve desetletji let izvaja program dolgotrajne rehabilitacije za osebe pridobljeno možgansko poškodbo. Kaj nam lahko poveste o tem procesu rehabilitacije, ki je najbrž dejansko kar dolg?
“Dolgotrajna rehabilitacija oseb s pridobljeno možgansko poškodbo (PMP) je sestavljena iz socialnovarstvenih ter zdravstvenih rehabilitacijskih storitev. V Centru Korak Kranj smo imeli v dvajsetih letih delovanja skupaj vključenih 94 oseb s pridobljeno možgansko poškodbo. Trenutno je v Center Korak vključenih 51 oseb s PMP – uporabnikov.
Storitev dolgotrajne rehabilitacije je usmerjena na programe rehabilitacije, ki so intenzivno ciljno usmerjeni in pokrivajo celostno obravnavo. Omenjena rehabilitacija poteka na osnovi individualnega načrta rehabilitacije uporabnika, ki temelji na ciljih uporabnika, katere postavita skupaj terapevt in uporabnik. Potek dolgotrajne rehabilitacije interdisciplinaren tim prilagaja aktualnim potrebam tekom same rehabilitacije.
V Centru Korak Kranj tako izvajamo socialno -pedagoške obravnave, psihološke, obravnave na področju socialnega dela, delovne terapije, nevrofizioterapije, zdravstvene nege. Imamo tudi bogat program skupinskih obravnav in skupinskih aktivnosti (skupina ‘lahko branje’, slikarska delavnica, skupinski kognitivni trening…), ki so skrbno in namensko načrtovane. Zunanja izvajalca v celotnem procesu rehabilitacije izvajata psihiatrične in logopedske obravnave.
Imamo tudi bogat nadstandardni program (npr. športno rehabilitacijsko plezanje) in sodelujemo v različnih projektih aktivnostih kot je npr. delavnica s konji. Varuhi v skupinah uporabnikom zagotavljajo občutek varnosti in jih spodbujajo k socialnemu vključevanju v socialno okolje. V okviru dela pod posebnimi pogoji uporabniki sodelujejo v različnih fazah izdelovanja izdelkov (glinenih, steklenih, lesenih izdelkov, voščilnic).
Uporabniki sodelujejo v terapevtskem procesu dela po svojih zmožnostih v posameznih fazah izdelave izdelka pod mentorstvom delovnih inštruktorjev. Delo je vrednota in predstavlja identitetni steber slehernega človeka. Uporabniki so v procesu rehabilitacije v Centru Korak različno dolgo – dokler potrebujejo rehabilitacijo in je le-ta zanje še smiselna. Rehabilitacija je vseživljenjska, pomembno je tudi, da je kontinuirano izvajana.”

Interna proslava 20. rojstnega dneva centra s torto junija letos (foto: FB Center Korak Kranj)
Kako poteka sprejem oseb in ali vas kontaktirajo sami, prek svojcev, ali pa vas morda v stik spravijo zdravstvene ustanove?
“Sprejem poteka skladno s Pravilnikom o standardih in normativih socialno varstvenih storitev, v praksi pa to pomeni, kot sami pravite, da nas največkrat kontaktirajo svojci kandidata za sprejem, ker so nekje prejeli informacijo o kakovosti nudene storitve pri nas, ali pa so jih k nam usmerili na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča.”
Letos ste v sodelovanju z drugimi zagnali projekt ‘Digitalna aktivacija za socialno vključenost in enakopravnost’ (DIGI-SCENA). Kaj nam lahko poveste o tem projektu?
“DIGI-SCENA je projekt, ki se je zaključil konec meseca junija 2023, njegov namen pa je, da ranljivim skupinam omogoča aktivno vključevanje v digitalno družbo. Primarni ciljni skupini projekta DIGI-SCENA so ljudje z intelektualno oviro in pridobljeno možgansko poškodbo.
Glavni nosilec projekta je bil Zavod RISA, center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje, projektni partner pa Center Kokra Kranj. Skupaj smo razvili aplikacijo DIGI-SCENA, ki je dostopna na spletu in omogoča druženje, pogovor in svetovanje v varnem digitalnem okolju.”
Kakšna pa je povezava med vašo primarno dejavnostjo, spletno trgovino in Zaposlitvenim centrom Korak?
“Leta 2012, smo preko evropskega projekta pridobili in ustanovili socialno podjetje Zaposlitveni center Korak, kjer so zaposleni invalidi s 30 do 70 odstotkov delovne zmožnosti. Zaposlitveni center je nastal na podlagi ideje, da uporabnikom, ki uspešno zaključijo proces rehabilitacije po pridobljeni možganski poškodbi, ponudimo izhod iz programa rehabilitacije v zaposlitev na zaščitenem delovnem mestu.
Nekateri naši uporabniki so v procesu rehabilitacije tako napredovali, da se nam je to zdelo smiselno, saj se niso mogli vrniti v svoje prejšnje (prilagojeno) delovno mesto. Na drugi strani je delo pod posebnimi pogoji v Centru Korak del celostnega pristopa v rehabilitaciji po pridobljeni možganski poškodbi, del terapevtskega pristopa, uporabniki pa na trgu niso zaposljivi.”
Ali drži, da imate v trgovini Centra Korak v ponudbi okrog 40 različnih artiklov?
“Težko bi ta hip operirala s točnimi številkami – različnih izdelkov iz lesa, keramike in tudi stekla je zagotovo veliko, če pa nekdo vseeno ne bi našel izdelka, kakršnega si je zamislil, se pa običajno da dogovoriti za oblikovanje in izdelavo izdelka po njegovih željah. Kar bi pa rada na tem mestu izpostavila, je izjemno visoka kakovost izdelkov.
Izdelke Centra Korak Kranj se lahko ogleda in kupi v naših prostorih Dijaškega in študentskega doma v Kranju, izdelke Zaposlitvenega centra pa na Savski cesti 32, prav tako v Kranju. Možno jih je kupiti tudi na raznih stojnicah, v posameznih trgovinah in preko skupne spletne trgovine, ki jo imamo z Zaposlitvenim centrom.”
Na spletni strani ZC Korak pa smo v ponudbi našli tudi dodatne, posebne storitve, kot so graviranje, darilni program, urejanje okolice in drugo. Kako pa je s temi storitvami?
“Za naročnike in stranke ekipa zaposlenih invalidov pod vodenjem strokovnega delavca v ZC Korak, d. o. o., so. p. opravi kooperacijska dela (opravljanje različnih del kot npr. lažje montažnih storitev, različna vzdrževalna dela, čiščenje prostorov, pakiranje, etiketiranje in sestavljanje izdelkov). Zaposleni ročno izdelujejo izdelke iz gline in lesa (tudi po naročilu), lasersko gravirajo na široko paleto materialov.
Velik del naših storitev predstavlja darilni program. Velika ugodnost za podjetja je tudi koriščenje naših storitev, saj s tem zapolnijo invalidske kvote. Namesto, da bi plačevali dodaten davek, zaposlijo naše delavce in v zameno dobijo urejeno okolico, poslovna darila, didaktične igre.”
Rojstni dan Centra je 1. junij, vendar pa pripravljate proslavo oz. posebno obeležitev za prihajajoči 27. november. Nam lahko za konec poveste kaj več o tem dogodku in o načrtih Centra za bližnjo prihodnost?
“Tako je, letos bomo 27. novembra v Kongresnem centru na Brdu imeli slavnostno akademijo ob 20. obletnici delovanja z naslovom ‘Svečani Bazar’. Bazar pripravljamo skupaj s ‘Klubom en korak več’, ki nam že vrsto let pomaga pri organizaciji različnih prireditev in nas tudi sicer s prostovoljnim delom podpira. To je zelo pomembno, tako za delovanje Centra Korak, predvsem pa za našo odprtost in vključevanje uporabnikov v okolje.
Naši načrti za bližnjo prihodnost so vsekakor še naprej slediti našim vrednotam, ostati zavezani našemu poslanstvu kakovostnemu izvajanja javne mreže socialnovarstvenih storitev in nadaljevati s prizadevanji, da bi se mreža rehabilitacijskih centrov razvila v vseh regijah Slovenije.”
Hvala za pogovor in srečno.

Izobraževalna delavnica v sklopu projekta DIGI-SCENA (foto: FB Center Korak)