Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep, da Svetovnemu programu za hrano nameni 150.000 evrov za nujno humanitarno pomoč prizadetemu prebivalstvu na območju Gaze. Tudi Slovenija se pridružuje pozivom k prekinitvi ognja in k zagotavljanju humanitarne pomoči. Vrhovi EU so pozvali k nadaljevanju izraelsko-palestinskega mirovnega procesa in dosego tako imenovane ‘Rešitve dveh držav’, glede katere pa trenutno obstajata dve ogromni težavi.
Nekoč je bilo to naselje Beit Hanoun na severovzhodu ozemlja Gaze (foto: pxhere.com)
Kot so potrdili z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), se humanitarne razmere v Gazi še naprej iz dneva v dan slabšajo. Zaradi izraelskega napada na teroristično skupino Hamas so bili ubiti ali ranjeni že tisoči nedolžnih palestinskih civilistov, vse bolj občutno pa je pomanjkanje najbolj osnovnih dobrin, kot so voda, hrana, zdravila, elektrika, telefonija, gorivo…. Vse to povzroča dodatno trpljenje lokalnega civilnega prebivalstva.
»Z novo donacijo Slovenija nadgrajuje humanitarno pomoč, ki jo je palestinskim beguncem v letošnjem letu že namenila preko Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem. Skupaj smo v letu 2023 za prebivalstvo na območju Gaze prispevali 950.000 evrov humanitarne pomoči,« so glede slovenske humanitarne pomoči pojasnili z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve RS.
Slovenija se je v zadnjih dneh tudi na zasedanju Evropskega sveta večkrat pridružila pozivom k prekinitvi nasilja, k obvarovanju življenj civilistov in k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev. Na Evropskem svetu so govorili tudi o nadaljevanju mirovnega procesa in napovedali nove napore za dosego t. i. ‘Rešitve dveh držav’. Vendar se pri tem poraja precej dvomov, saj trenutno obstajata vsaj dva ogromna problema, ki preprečujeta to rešitev.
Prvi je ta, da EU kot celota sploh še ni priznala palestinske države (čeprav je od 27 držav članic EU državo Palestino že priznalo 9 držav – Malta, Islandija, Švedska, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Romunija in Bolgarija). Drugi problem pa je ta, da izraelska politika in izraelska javnost sploh nista zainteresirani za takšno rešitev, saj bi morali Palestincem na Zahodnem bregu vrniti veliko zemlje, kjer danes stojijo izraelske naselbine.