Pred kratkim smo mag. Maji Pak, direktorici Slovenske turistične organizacije, zastavili vrsto vprašanj o turizmu, ki je za Slovenijo nedvse pomebna gospodarska panoga. Zaradi naše radovednosti in izčrpnih odgovorov je nastal zares dolg, a predvsem podatkov poln ter obenem tudi zelo zanimiv intervju, v katerem smo se z direktorico sprehodili od lokalnega do globalnega nivoja.
Začnimo s širšim kontekstom. Kaj za državo Slovenijo pomeni turizem in kakšen je njegov delež v državnih financah, ali z drugimi besedami – alidržava posveča dovolj skrbi gospodarski panogi imenovani turizem in koliko turizem prinese v državni proračun?
“Turizem je gospodarska dejavnost z visokimi multiplikativnimi učinki, ki med drugim vplivajo tako na višanje gospodarske rasti, kot na enakomeren lokalni in regionalni razvoj. Podatki za leto 2017 kažejo, da je turizem prispeval skoraj 12% v slovenski BDP, medtem ko so bili prilivi iz naslova izvoza potovanj 2,39 milijarde, kar pomeni 9% več kot v prejšnjem letu. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) si prizadevajo oblikovati čim bolj ugodno poslovno okolje tudi na področju turizma. Pred tremi leti je bila osamosvojena Slovenska turistična organizacija (STO), ministrstvo pa je namenilo dvakrat več sredstev za promocijo turizma kot v prejšnjih letih.
Lani je ministrstvo skupaj z različnimi deležniki, tudi STO, pripravilo Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, s katero želi doseči vizijo Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave destinacije za 5-zvezdična doživetja ter cilj 4 milijarde evrov priliva iz naslova izvoza potovanj. Strategijo so sooblikovali in potrdili vsi ključni deležniki turizma, sprejela pa jo je Vlada Republike Slovenije 5. oktobra 2017. Predvidenih je 75 ukrepov in kar precej jih je že bilo izvedenih, oziroma so v izvajanju. Za lažje trženje in promocijo Slovenije kot turistične destinacije smo oblikovali štiri makro destinacije in opredelili 34 vodilnih destinacij.
STO z njimi že intenzivno sodeluje, medtem ko je MGRT pripravilo javni razpis za sofinanciranje razvoja in digitalne promocije turistične ponudbe vodilnih destinacij v višini 4,6 milijona evrov. 28 vodilnih destinacij je že prejelo odobritev sofinanciranja prijavljenih operacij. V lanskem in letošnjem letu je MGRT tudi sofinanciralo 86 projektov s področja integralnih turističnih produktov, za kar je namenilo 8 milijonov evrov. Turističnim ponudnikom in destinacijam pomaga tudi z nepovratnimi sredstvi.
Tako so v preteklih treh letih prek javnih razpisov podprli 115 projektov, ki vplivajo oziroma bodo vplivali na izboljšanje in dopolnitev turistične ponudbe v Sloveniji. Sprejeti so bili Zakon o spodbujanju razvoja turizma, Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti, Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov v skladu s kriteriji Hotelstars in novela Zakona o gostinstvu. Vzpostavljena je bila tudi kreditna shema za turistične projekte v višini 160 milijonov evrov prek banke SID in še marsikaj drugega. Veliko ukrepov pa zahteva daljše obdobje načrtovanja in usklajevanja, predvsem pa podpore in sodelovanja različnih deležnikov, ne le državnih inštitucij.”
Na notranjem politično-upravnem nivoju je bilo torej napravljenega veliko, vendar ste tudi pri zunanji promociji Slovenije pri STO izjemno aktivni. Ali nam lahko omenite najbolj odmevne aktualne kampanje, kot je na primer I FEEL SLOVENIA.
“Načrtovanje in izvedba trženja ter promocije celovite turistične ponudbe Slovenije je naloga STO kot nacionalne turistične organizacije. Od njene ponovne osamosvojitve avgusta 2015 te naloge v skladu s sodobnimi trendi izvaja v veliki meri z različnimi aktivnostmi vsebinskega digitalnega marketinga, ki je eden naših najpomembnejših projektov v zadnjih treh letih. Usmerjen je v komuniciranje s končnimi uporabniki, torej gosti, ki jih želimo navdušiti za obisk Slovenije oziroma so že tukaj in potrebujejo določene informacije, ter v deljenje odličnih vtisov o Sloveniji.
Področje vsebinskega digitalnega marketinga je obširno in zahteva nenehno nadgradnjo in sledenje novostim. Med ključnimi aktivnostmi, ki smo jih izvedli, naj omenim oblikovanje novega osrednjega slovenskega turističnega portala www.slovenia.info, nadgradnjo sistema e-novičnikov in direktnega digitalnega komuniciranja za segmentirano ciljanje uporabnikov, intenziven razvoj in delo na družbenih medijih ter eno najzahtevnejših kampanj STO Slovenia – ‘Make New Memories’.
To globalno digitalno kampanjo izvajamo skupaj s slovenskim turističnim gospodarstvom za dvig prepoznavnosti in ugleda Slovenije kot prvovrstne destinacije za zelena, aktivna, zdrava butična doživetja in za promocijo atraktivnih turističnih produktov. V treh letih je prek 11 različnih digitalnih kanalov nagovorila 23 držav, na Facebooku in Instagramu je ustvarila več kot 530 milijonov prikazov oglasov, na kanalu Youtube skoraj 30 milijonov ogledov videov. Velike rasti smo v zadnjih treh letih dosegli tudi v družbenih medijih.
Danes imamo krepko čez pol milijona sledilcev na FB in 145.000 na Instagramu, prek njiju izvajamo različne kampanje in natečaje, tudi skupaj s priznanimi vplivneži. V skladu s Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, ki predvideva različne ukrepe na področju desezonalizacije in geografske razpršitve turističnih tokov, smo letos izvedli kampanjo ‘Visitfor a day, rememberfor a lifetime’, ki je nagovarjala enodnevne obiskovalce Slovenije in tranzitne potnike za daljši oddih v Sloveniji.
Potekala je prek največjega potovalnega portala TripAdvisor in družbenih medijev, pa tudi z letaki. Nagovarjala je predvsem Avstrijce, Italijane, Madžare, Čehe in Poljake, STO pa jo je izvajala v sodelovanju z destinacijami in ikonami slovenskega turizma: Lipico, Mariborom, Ptujem, Predjamskim gradom in Postojnsko jamo. Junija je STO lansirala tudi nacionalno kampanjo ‘Dva milijona razlogov, zakaj čutimo Slovenijo’.
S to kampanjo želimo predvsem nagovoriti prebivalce naše dežele, naj prek družbenih medijev delijo svoja občutenja, ki jim jih vzbujajo njihovi najbolj priljubljeni deli Slovenije, in aktivnosti na svojih najljubših destinacijah oziroma turistične produkte. To naj podkrepijo s privlačnimi fotografijami in video posnetki ter pri deljenju uporabijo ključno besedo #ifeelsLOVEnia. S to kampanjo želimo izpostaviti predvsem manj znane destinacije in produkte, hkrati pa tudi domače goste navdušiti za preživljanja prostega časa v domovini.”
V katerem turističnem segmentu pa nam gre v Sloveniji najbolje in kje so po vašem mnenju največje slovenske rezerve, kje bi lahko več iztržili?
“Slovenija je prepoznavna kot destinacija za odlična zelena, aktivna, zdrava doživetja. Podatki iz lanskega leta kažejo, da so največ prenočitev ustvarile prav gorske (27%) in zdraviliške (26%) občine. Naš cilj pa je Slovenijo pozicionirati tudi kot destinacijo za edinstvena butična 5-zvezdična doživetja, k čemur lahko veliko prispevata tudi kulturni turizem in gastronomija. In prav tu nas čaka še veliko dela in priložnosti.
Da bi Slovenija dobila svojo ustrezno prepoznavnost tudi kot destinacija za odlična kulturna doživetja, ki so zahvaljujoč številnim celoletnim dogodkom, raznovrstnim festivalom, bogatemu muzejskemu in galerijskemu gradivu, Unescovi dediščini, zanimivemu izročilu itd. mogoča, je STO v letih 2018–2019 kot nosilno promocijsko temo v svojih trženjskih aktivnostih določila prav kulturo. Z različnimi deležniki smo izdelali Operativni načrt trženja kulturnega turizma Slovenije 2018–2020.
Kulturo Slovenije pa izpostavljamo na različne načine – tako v okviru aktivnosti vsebinskega digitalnega marketinga kot na turističnih borzah, sejmih, predstavitvah, študijskih turah idr. Na primer ponudba kulturnega turizma je bila letos izpostavljena na dveh globalno pomembnih borzah: ITB Berlin in WTM London. Drugi izjemno pomemben segment je gastronomija, ki je eden ključnih elementov turistične ponudbe, veliko pa pripomore tudi k promociji, prepoznavnosti in ugledu tako turizma kot države.
STO jo v svojih promocijskih aktivnostih izpostavlja že več kot 22 let, pri tem sodeluje z Ano Roš in drugimi odličnimi kuharskimi šefi in vinarji. Za njeno prepoznavnost je izjemno pomembno, da je Slovenija letos po kandidaturi, h kateri nas je pristopilo 17 partnerjev, pridobila naziv Evropska gastronomska regija 2021. To ne bo le zgolj eden od nazivov, pač pa tudi odlična priložnost za povezovanje različnih deležnikov in izboljšave na številnih področjih.
Gastronomija namreč vpliva tudi na povečevanje kakovosti življenja, pospeševanje ekonomskega, kulturnega, socialnega in okoljskega razvoja, na trajnostni razvoj, izboljšavo zdrave ponudbe v gostinstvu, izobraževanje na področju zdravega in sonaravnega bivanja, inovativnost itd. Prav tako me veseli, da z novembrom dobimo priznani gastronomski vodnikGault&Millau.
Slednji bo predstavil 130 slovenskih restavracij in gostiln, 50 priljubljenih zbirališč oziroma tako imenovanih pop prostorov, 50 vinskih kleti in 15 mikropivovarn. S posebnimi nagradami bo izpostavil še najboljše kuharske mojstre – tako že uveljavljene kot mlade, pa natakarja, restavracijo, zbirališče. V kratkem bomo dobili tudi ‘Akcijski načrt razvoja in trženja gastronomije Slovenije 2019–2023’, saj bo prav gastronomija nasledila kulturo kot nosilna promocijska tema slovenskega turizma.”
Glamping postaja vse bolj popularen. Kako se je pravzaprav začela zgodba o tej obliki turizma, ki camping dviga na nivo galmurja, tu pri nas v Sloveniji?
“Glamping ali glamurozno kampiranje je eden od hitro rastočih trendov v globalnem turizmu. Ta izraz se je začel uporabljati okrog leta 2007, pravi bum tovrstne ponudbe pa je zaslediti od 2010. V Sloveniji smo prvi glamping dobili leta 2010 z Gozdnimi vilami na Bledu, danes pa se pod tem pojmom trži že vsaj 60 ponudnikov. Gre za zlitje dveh konceptov: glamurja in udobja, kot ju dajejo najboljši hoteli, ter sproščenosti in stika z naravo, kot ju omogoča kampiranje. Zato je glamping pomemben turistični produkt v Sloveniji.
Je namreč v močnem sozvočju z zgodbo zelene Slovenije, ki jo STO razvija s pomočjo Zelene sheme slovenskega turizma in znamko SloveniaGreen. Pripomore pa tudi k izpolnjevanju vizije Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, ki predvideva razvoj in nadgrajevanje turističnih produktov za butična, 5-zvezdična doživetja. V Sloveniji imamo danes precej kakovostne, inovativne in reprezentativne ponudbe glampinga, konkurenčne na globalni ravni. Nekateri slovenski glampingi izstopajo po kakovosti, ki je na nivoju več zvezdičnih hotelov, dodatni ponudbi in veliki pozornosti, ki jo namenjajo krajinski arhitekturi.
Ker pa je v zadnjih letih globalno prišlo do povečanja tako povpraševanja kot ponudbe na tem področju, je poleg novih, inovativnih oblik izkustev na prostem prineslo tudi precej zmede zaradi odsotnosti jasnih in nedvoumnih pravil delovanja. Izjemno me veseli, da je prav Slovenija postala globalna pionirka pri zagotavljanju kakovosti na področju glampinga, in sicer z znamko kakovosti World of Glamping, ki uvaja segmentacijo in kategorizacijo ponudnikov glamping storitev ter tako na podlagi jasnih in transparentnih kriterijev profesionalno in sistematično ureja to področje.
Za prepoznavnost našega turizma pa je razveseljiv tudi podatek, da sta bila prva kategorizirana glampinga na svetu prav slovenska- Garden Village Bled in Glamping Olimia Adria Village. Nastanek znamke World of Glamping sta podprla tudi MGRT in STO, saj dodatno poudarja zeleno zgodbo Slovenije, prve Zelene države na svetu, certificirane po standardih Green Destinations.”
Kje pa je, globalno gledano, pozicionirana Slovenija kot turistična destinacija in kaj tuje turiste najbolj zanima v Sloveniji?
“Po podatkih Svetovne turistične organizacije UNWTO se Slovenija uvršča med države z nadpovprečno rastjo mednarodnih prihodov v Evropi in svetu. Lani je bila pri nas 18%, v Evropi 8%, po svetu pa 7%. Kot sem že omenila, je Slovenija prepoznavna kot destinacija za odlična zelena, aktivna, zdrava doživetja, kot dežela edinstvenega naravnega bogastva in dobrega počutja, ki je usmerjena v trajnostni razvoj in razvoj kakovostnih turističnih produktov višje dodane vrednosti.
To potrjujejo tudi laskave nagrade, kot so ‘Preferred Destination of theYear 2016’ Združenja evropskih organizatorjev potovanj ECTAA, najhitreje razvijajoča se turistična destinacijo 2016 PATWA Award for the Best Emerging Destination, prva Zelena država na svetu 2016 po kriterijih Green Destinations, najboljša destinacija v Evropi Best of Europe v okviru nagrade Sustainable Destinations 2018,STO pa si je v letu 2017 prislužila tudi izjemno nagrado National Geographic World Legacy Destination Leadership.
Poleg tega je Slovenijo Flight Network, ena vodilnih spletnih turističnih agencij iz Kanade, razglasila za eno najboljših turističnih organizacij na svetu, na turistični borzi WTM London pa je pravkar prejela zlato nagrado WTM International Travel & Tourism v kategoriji Best in Wellness in scier za kampanjo Zdrave vode, kar je potrditev uspešnosti promocijskih aktivnosti STO pri predstavitvi Slovenije kot trajnostne dežele z edinstvenim bogastvom mineralnih voda, ki omogočajo zdrav in aktiven oddih.”
Znak rek pravi: deluj lokalno, razmišljaj globalno. Gospodarski razvoj Kitajske je tudi v Evropo prinesel nov val turistov iz najbolj obljudene države na svetu. Bližnje beneško letališče Marco Polo je ena ključnih od vstopnih točk za obiske držav EU. Ali ima slovensko turistično gospodarstvo neposredne ali vsaj posredne koristi od Kitajcev, ki tam (prvič v zgodovini) kot turisti množično vstopajo Evropo?
“Projekcije kažejo, da bo do leta 2020 potovalo več kot 100 milijonov kitajskih turistov na leto, in sicer pretežno iz velikih mest, kot so Peking, Šanghaj, Guangzhou, kjer Slovenija že nekaj let izvaja aktivnosti tržnega komuniciranja. V Sloveniji beležimo konstantno rast števila turistov s Kitajske od leta 2005. Po podatkih SURS nas je letu 2017 obiskalo 62.919 turistov s Kitajske (+ 42% glede na leto 2016), ki so ustvarili 85.903 prenočitev (+35%). Za kitajske goste je značilno, da obiščejo Evropo z namenom odkrivanja zgodovine, kulture in dediščine. Prav tu imamo Slovenci največ priložnosti predvsem v obdobju pred in po poletni sezoni.
Zdaj njihov največji obisk beležimo od maja do oktobra z vrhuncem v septembru. V času poletne in zimske sezone je največji delež njihovih prenočitev zabeležen v Ljubljani in v gorskih občinah. Za goste, ki prvič obiščejo Evropo, je značilno, da želijo na potovanju izkusiti največ, zato v kratkem času obiščejo veliko držav. Tako Slovenijo po navadi obiščejo v okviru potovanja po zahodno-balkanskih destinacijah, pri čemer najpogosteje, kar v 58,5%, združijo obisk Slovenije in Hrvaške. Bolj izkušeni kitajski gostje pa iščejo znamenitosti in aktivnosti zunaj glavnih poti in potujejo počasneje, tako da izberejo le eno ali dve državi obiska.”
Torej Slovenija že ima določene finančne koristi, v prihodnje pa bi lahko od Kitajske iztržila še več. Kitajskim turistom se sicer poskušamo prikupiti tudi s skupnim projektom s hrvaško HTZ. Morda beseda o tem projektu in ali obstajajo še drugi podobno projekti, v katerem STO sodeluje s sorodnimi turističnimi službami drugih držav?
“Evropska potovalna komisija (ETC) je letošnje leto razglasila za tematsko leto s posebnim poudarkom na Kitajski The EU-ChinaTourismYear 2018, saj je njen cilj povečati prepoznavnost Evrope kot privlačne turistične ciljne destinacije med prebivalci Kitajske. Tako je junija objavila razpis za spodbujanje turističnih tematskih transnacionalnih promocijskih kampanj evropskih držav na kitajskem emitivnem trgu, s čimer želi spodbujati povezovanje več evropskih držav oziroma nacionalnih turističnih organizacij za izvedbo promocijskih aktivnosti za bolj učinkovit nastop na kitajskem trgu.
Na razpis sta se s skupno promocijsko kampanjo pod sloganom Experience Croatia, Feel Slovenia prijavili STO in Hrvaška turistična organizacija (HTZ) in bili uspešni pri pridobitvi sredstev ETC za promocijo na kitajskem trgu. Aktivnosti bodo potekale od oktobra 2018 do marca 2019, njihova predvidena skupna vrednost pa znaša več kot 200.000 evrov. Med ključne cilje, ki jih obe državi zasledujeta na kitajskem trgu, uvrščamo povečanje prepoznavnosti in krepitev ugleda obeh držav kot privlačnih in avtentičnih evropskih turističnih destinacij ter rast števila kitajskih turistov v regiji.
Sodelovanje nacionalnih turističnih organizacij Slovenije in Hrvaške ter njuna skupna promocija pod enim sloganom je primer uspešnega sodelovanja v turistični promociji. Gre za racionalen in profesionalen nastop obeh nacionalnih turističnih organizacij ter učinkovito delovanje, ki se odraža v rasti števila kitajskih gostov in povečani prepoznavnosti obeh destinacij na kitajskem trgu. Poleg tega STO tudi sama sistematično izvaja različne aktivnosti na tem oddaljenem trgu, kot so izvedba turističnih delavnic, študijske ture za kitajske organizatorje potovanj, gostovanje kitajskih organizatorjev potovanj na turistični borzi SIW.
Vse intenzivnejša je prisotnost na družbenih omrežjih WeChat in Welbo, posodobili bomo tudi spletno stran slovenskega turizma v kitajščini go2slovenia.com. V Šanghaju smo se letos udeležili prve izvedbe ChinaInternational Import Expo, v Macau pa B2B dogodka na temo po meri narejenih potovanj. Slovenija se pri promociji povezuje tudi z drugimi državami, primer sta Alpe Adria Trail in Alpe Adria Golf Card, ki povezujeta Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Kot članica Evropske turistične komisije in drugih večjih združenj se STO povezuje z vsemi ostalimi evropskimi državami in tudi drugimi pri trženju na bližnjih in oddaljenih trgih.
Različne promocijske aktivnosti izvaja tudi v okviru Virtuosa, vodilnega globalnega združenja na področju luksuzne potovalne industrije. Izjemna priložnost se nam je na primer ponudila na začetku novembra, ko smo se lahko predstavili v okviru njegovegaletnega prestižnega dogodka Virtuoso Chairman’s Event, na katerem se srečujejo njegovi ključni odločevalci.
Slovenijo smo okrog 200 članom združenja, ki dosegajo najvišje prodajne rezultate in so najbolj aktivni člani v programih in storitvah Virtuosa, predstavili kot butično destinacijo edinstvenih doživetij tudi za segment gostov višjega dohodkovnega razreda – ali, kot je poudaril Matthew D. Upchurch, predsednik in izvršni direktor Virtuosa, kot evropski biser, ki ponuja bogato zgodovino, čudovito pokrajino in gostoljubnost.”
STO je bila en od ključnih akterjev triatlona I FEEL SLOVENIA Ironman 70.3 Slovenian Istra. Kako ste se pravzaprav priključili projektu in kako komentirate ocene obalnih turističnih delavcev o razprodanih kapacitetah za tisti septembrski konec tedna?
“Veliki in globalno odmevni športni dogodki predstavljajo odlično priložnost za dvig prepoznavnosti in ugleda Slovenije kot turistične destinacije za aktiven oddih ter kot gostiteljico tudi najzahtevnejših velikih športnih dogodkov. Športni dogodki, ki potekajo z edinstveno naravno kuliso naše dežele, pa pomenijo tudi priložnost predstavitve naravnih lepot naše dežele milijonom ljubiteljev aktivnega oddiha, ki še posebej cenijo doživetja v neokrnjeni naravi. Mednarodna prepoznavnost znamke Ironman je bila izredna priložnost in velik potencial na področju predstavitve naše dežele.
Prav segmentu zahtevnejših gostov na ciljnih trgih slovenskega turizma in še posebej v arabskih Zalivskih državah, kjer iščejo nove destinacije in nova doživetja. Ironman je bil namreč poleg športne tudi pomembna priložnost za turistično in gospodarsko promocijo Slovenije, saj sta bili vzporedno s tem projketom organizirani tudi poslovna konferenca in delovno srečanje predstavnikov slovenskega turističnega gospodarstva in turističnih organizatorjev potovanj in agencij iz zalivskih držav.”
Kako pa nam kaže v Sloveniji s športnim turizmom? V Prekmurju poleti gostijo vse več bogatih arabskih in ruskih nogometnih klubov, nekaj podobnega se dogaja pod mariborskim Pohorjem. Kako je torej z nogometom, z golfom, z jadranjem in zakaj na primer nimamo še kakšnega športno-turističnega centra, kot je na Rogli? No, seveda ne smemo pozabiti na ameterje, oziroma rekreativce (kolesarje, planince, pohodnike…)?
“Slovenija je vse bolj prepoznana tudi kot destinacija za ljubitelje športa in aktivnega oddiha v neokrnjeni naravi ter kot odlična gostiteljica velikih mednarodnih športnih dogodkov in priprav športnikov. Pri rekreativnem športu so v ospredju predvsem kolesarstvo, pohodništvo in tek, pri pripravah športnikov pa nogomet, rokomet, kolesarstvo, veslanje, športno streljanje, razni zimski športi. Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 je opredelila športni turizem kot enega od pomembnih produktov slovenskega turizma in Slovenci svoje naravne danosti nadgrajujemo z ustrezno infrastrukturo in doživetji.
Marsikje so izboljšali igralne površine in povečali nastanitvene zmogljivosti, v Planici so odprli sodoben Nordijski center, na Brdu pri Kranju pa športni kompleks Nacionalnega nogometnega centra. Slovenijo razvijamo v odlično športno-rekreativno destinacijo za 365 dni na leto, primerno za izvedbo priprav profesionalnih športnikov in športnih ekip ter večjih mednarodnih športnih dogodkov. Slednjih je bilo letos kar precej. Naj omenim, da STO sodeluje, oziroma je med letom sodelovala pri vseh večjih mednarodnih dogodkih s sloganom ‘I feelsLOVEnia’.
To so na primer Zlata lisica, tekma svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici, tekmovanje za pokal Vitranc, FIS v svetovnem pokalu v deskanju na snegu na Rogli, pa UEFA Futsal EURO 2018, itd. Med izjemno pomembnimi je bila poleg prej omenjenega Ironmana tudi kolesarska Dirka po Sloveniji. STO se ji je pridružila kot partnerica zaradi promocije Slovenije kot turistične destinacije, primerne za organizacijo športnih dogodkov in aktiven oddih, z različnimi aktivnostmi, med katerimi je bilo najobsežnejše sodelovanje z vplivno televizijsko mrežo Eurosport.
Samo letos je neposredni prenos dirke s posnetki več kot 50 slovenskih znamenitosti dosegel več kot 9 milijonov gledalcev po svetu, promocijski videi slovenskega turizma pa 11. Prek različnih družbenih medijev so objave dosegle več kot 37 milijonov sledilcev. Poseben »izkupiček« dirke je bil, da se je STO dogovorila z našim treutno najboljšim kolesarjem Primožem Rogličem za ambasadorstvo slovenskega turizma in da je njegova ekipa Lotto NL Jumbopo zaključku dirke ostala na pripravah na Rogli.
Poleg tega smo oktobra v Sloveniji gostili mednarodno borzo International Golf Travel Market IGTM 2018, največji poslovni dogodek golf turizma na svetu. Slovenija je pred tremi leti prejela prestižen naziv novoodkrita golfska destinacija, kar je ključno prispevalo k povečanju prepoznavnosti naše dežele kot zaželene golfske destinacije, njen izbor za gostiteljico omenjenega srečanja pa je še en pomemben korak v njeni promociji kot odlične športne destinacije in gostiteljice tovrstnih dogodkov.”
Kako je šlo z jesenskimi sejemskimi predstavitvami STO oziroma Slovenije in kakšne aktivnosti vas osebno čakajo v obdobju do božično novoletnih praznikov?
“Za nami je zelo intenzivno jesensko obdobje pomembnih dogodkov, kot so Blejski strateški forum, Dnevi slovenskega turizma, International Golf Travel Market IGTM 2018, slovenski dan kulture v Bruslju, Global Green DestinationsDays na Nizozemskem, vodilna borza turistične industrije WTM London, Virtuoso Chairman’sEventv Benetkah idr. Čakajo nas še delavnice v Bruslju in Amsterdamu ter vodilni globalni dogodek za MICE in poslovno turistično industrijo IBTM World Barcelona. Do konca leta po navadi naredim nekakšen obračun, torej pregledam in premislim opravljeno delo, skupaj z ekipo pripravimo načrt trženja za naslednjo leto in se, seveda, že začenjamo pripravljati na dogodke v začetku prihodnjega leta.”
Moramo priznati, da so vaši odgovori zares temeljiti. Pa vendar – ali je ostalo še kaj, kar bi za zaključek intervjuja želeli poudariti? Smo v vsej tej poplavi informacij morda kaj nehote izpustili?
“Za konec bi še dejala, da smo zadovoljni in veseli, ker Slovenija v zadnjih letih zbuja pozornost tako pri gostih kot v strokovni javnosti in medijih. Tudi zaradi intenzivne promocije STO, nato zaradi uspehov izjemnih posameznikov, kot so Ana Roš in športniki, predvsem pa svoje usmerjenosti v trajnostni turizem. Na tem področju je vsa pričakovanja presegla Zelena shema slovenskega turizma. V ta projekt STO je bilo v zgolj treh letih vključenih že 64 nosilcev znaka Slovenia Green – destinacij, nastanitev, atrakcij, parkov in turističnih agencij. Zelena shema spodbuja trajnostni razvoj in dviguje zavedanje o njegovi pomembnosti, kot nacionalni model pospeševanja trajnostnega turizma pa temelji na več kot 100 globalnih kriterijih, ki so jih razvili na UNWTO in Evropski komisiji, in na standardu Green Destinations.
Ponosna sem, da je že več držav oblikovalo svojo nacionalno shemo po vzoru Slovenije in da so različni deležniki v turizmu prepoznali pomen trajnostnega razvoja za konkurenčnost turizma, boljšo kakovost življenja prebivalcev in izkušnjo turistov.”