Evropska komisija bo Moldaviji do sredine maja skupno nakazala 50 milijonov evrov nujno potrebne finančne podpore. Moldavija ni le ena najrevnejših držav v Evropi, ampak je tudi potencialno novo žarišče spopadov med Rusi in Ukrajinci, zato bi se rada čimprej priključila EU.
Z Evropske komisije prihaja novica, da bo Republiki Moldaviji v naslednjih tednih skupno nakazanih 50 milijonov evrov finančne podpore. Gre za drugi segment predvidene makrofinančne pomoči za to državo v skupni vrednosti 150 milijonov evrov. V okviru tega obroka je Moldavija pravkar že prejela nepovratna sredstva v višini 10 milijonov evrov, v začetku maja pa bo sledilo nakazilo posojil v višini 40 milijonov evrov.
Republika Moldavija ni le ena najrevnejših držav v Evropi, ampak velja za prvo novo morebitno žarišče spopadov med Rusi in Ukrajinci, zato je finančna podpora EU v teh časih še toliko bolj pomembna. Moldavija je sicer že vrsto let razdeljena na dva dela. Vzhodni del države, ki se nahaja med reko Dnester in mejo z Ukrajino, je v veliki večini naseljen z ruskim oziroma slovansko govorečim prebivalstvom.
To t. i. ‘Transnistrstko oz. Pridnestrsko republiko’ pa še danes varuje okrog 1000 ruskih vojakov, ko so tam kot mirovne sile že od leta 1992, ko se je končala državljanska vojna med separatističnim vzhodom in ostalim delom države. Sicer so te enote vsa ta leta dejansko tudi zagotovile mir, a so se razmere s pričetkom ruska agresije proti Ukrajini v Moldaviji že vsaj trikrat izjemno zaostrile in pripeljale tudi to državo na prag oboroženih spopadov.
»Makro-finančna pomoč je del širših prizadevanj EU za podporo Moldaviji po številnih izzivih v zadnjih letih. Prav tako bo Moldaviji pomagala napredovati na evropski poti. Vojna v Ukrajini je močno prizadela moldavsko gospodarstvo in pripomogla k precejšnjim že obstoječim izzivom in neravnovesjem,« so pri tem pojasnili s Komisije EU. Dodali pa so še vrsto podrobnosti, sodeč po katerih Moldavija dela zelo hitre korake proti priključitvi v EU.
Komisija EU je namreč zagotovila, da je Moldavija je okrepila upravljanje javnega sektorja in projektov javnih naložb, da je njena vlada dosegla napredek pri upravljanju finančnega sektorja s sprejetjem nove strategije upravljanja javnih financ, da je bil dosežen napredek tudi pri krepitvi pravne države na področjih protikorupcijskih aktivnosti in odvzema premoženj, pridobljenih s kaznivimi dejanji.