Naslovnica Slovenija Dežela Butalcev in velikanska sreča v nesreči s kerozinom

Dežela Butalcev in velikanska sreča v nesreči s kerozinom

Avtor: Spletno Uredništvo

Kot zanalašč se je nesreča z iztiritvijo cistern s kerozinom v Hrastvoljah zgodila ravno na dan slovenske državnosti. Razgalila je namreč najbolj pereče probleme celotne južnoprimorske regije, na katere so predstavniki občin, ekologi, nevladne organizacije, lokalno prebivalstvo in tudi stroka opozarjali že leta in leta. Država pa je imela doslej kronične težave s sluhom.

Dežela Butalcev in velikanska sreča v nesreči s kerozinomTempirana železniška ekološka bomba, problematična oskrba s pitno vodo, počasnost reakcije državnih organov in dajanje prednosti poslovanju državnega pristanišča pred skrbjo za zdravje živih bitij – na vse to je vnovič opozorila sreča v nesreči pri Hrastovljah (foto: FB e-koper)

 

Prvi problem, na katerega je pokazalo iztirjenje tovornega vlaka v bližini Hrastovelj, je izjemna nevarnost odseka sedanje proge med Črnim kalom in Rižano zaradi dotrajanosti infrastrukture. Predstavniki lokalnih skupnosti so že pred dvema letoma opozarjali, da tiri ponekod nihajo za skoraj 15 cm in da lahko vsak hip pride do katastrofe. Tovorne vlakovne kompozicije se namreč v rižansko dolino na določenih mestih spuščajo s hitrostjo največ 30 km na uro(!) in vsaka minimalna prekoračitev bi že lahko povzročila iztirjenje.

Tokrat so imeli Primorci precej sreče, saj je bil v poškodovani cisterni kerozin, ki je najbolj hlapljiv med sorodnimi gorivi. V Luko Koper po železnici pa redno potujejo tudi precej hujši strupi. Če bi se zgodila podobna nesreča s cisterno, v kateri bi bila določena vrsta kisline, bi lahko Obalne občine po najbolj črnem scenariju ostale brez pitne vode iz rižanskega zajetja kar za nekaj let. In tu se dotaknemo drugega problema – nemoteno zagotavljanje pitne vode za Obalne občine. O tem so se župani južnega dela Primorske javno spregovorili le dva tedna pred nesrečo – 12. junija letos.

»Vsi štirje župani so se na današnji koordinaciji strinjali, da je nujno treba rešiti problem vodooskrbe slovenske Istre in pri tem zagotoviti domače oziroma regionalne vodne vire. Soglašali so, da projekt razsoljevanja ni več aktualen, in se odločili, da bodo na državo naslovili zahtevo, naj nameni večjo pozornost težavam s pitno vodo, s katerimi se srečujejo prebivalke in prebivalci ter tudi obiskovalke in obiskovalci slovenske Istre. Pri tem so se povezali z županjami in župani s Krasa in Ilirske Bistrice, ki predlagajo povezovanje južnega dela Primorske.

Županja Občine Divača Alenka Štrucl Dovgan, župan Občine Komen mag. Erik Modic, županja Občine Hrpelje-Kozina Saša Likavec Svetelšek, župan Občine Sežana David Škabar, župan Občine Ilirska Bistrica Emil Rojc in župan Občine Miren – Kostanjevica Mauricij Humar so obalnim županom tako dali pobudo, da bi obudili projekt vodooskrbe Obale in Krasa. Dogovorili so se, da Rižanski vodovod Koper in Kraški vodovod ugotovita, kakšne so tehnične možnosti in rešitve, nato pa se bodo znova sestali in se dogovorili, ali in kako bodo sodelovali pri projektu, s katerim bodo skušali pridobiti kohezijska sredstva,« so tedaj zapisali na spletnem mestu Mestne občine Koper.

Nesprejemljivo je, da bi pokrajina s približno 85.000 prebivalci (kjer se poleti število ljudi še bistveno poveča zaradi turizma), ostala brez pitne vode iz vodovoda. Pravica do pitne vode je namreč vpisana tudi v ustavo RS. Za izvajanje ustave in spoštovanje vseh ostalih zakonov v RS pa so v prvi vrsti zadolženi državni organi, a so slednji tokrat zelo lepo dokazali vso svojo počasnost in neučinkovitost. Nesreča na odseku proge Koper Divača se je namreč zgodila 25. junija, Agencija RS za okolje, ki je del Ministrstva za okolje in prostor, pa je monitornig onesnaženja začela izvajati šele tri dni kasneje – v petek 28. junija. Jasno je, da za praznike večina državnih organov ne dela, da so tu mostovi, pa letni dopusti…

»Predstavniki Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Koper (NLZOH) in Rižanskega vodovoda Koper (RVK) so se odločili, da bodo izvajali monitoring na dveh merilnih mestih: Rižana izvir (pred obdelavo vode) ter vrtina Sračka Baba (Podračje). Vzorčenje in analize izvaja RVK vsakih 8 ur. V vzorcih analizira minerala olja z metodo FTIR. Glede na to, da ima kerozin zelo močan in značilen vonj, ki ga je moč zaznati že v koncentraciji 30 mikrogramov na liter, se vsaki dve uri preverita tudi vonj in videz vode. V sodelovanju z poznavalci lokalnega okolja pregledujejo tudi vodnjake, gorvodno od izvira Rižane, kjer bi lahko izvedli meritve kakovosti vode,« so zapisali pri ARSO.

Sicer je bilo tudi glede tega moč s strani stroke slišati pripombo, da bi morali že dan po nesreči v neposredni bližini mesta nesreče takoj izvrtati nekaj manjših testnih vrtin, kjer bi nato začeli izvajati neposredni monitoring. Da je nesreča ujela marsikoga nepripravljenega in da je bila nato reakcija malce panična, pa najbolj zgovorno dočara dejstvo, da so morali dvakrat izkopati ves material izpod tirov. Kot trenutno kaže, pa obalne občine v naslednjih dneh le ne bodo ostale brez vode. A se lahko zgodba zelo hitro spremeni, saj bi že manjša lokalna ploha lahko sprala škodljive snovi v podtalnico.

Dejanski obseg škode bo zato najbrž dokončno moč oceniti šele jeseni, ko bo deževje spet napolnilo zajetje Rižane. Velja še dodati, da so se mnogi te dni osmešili, ko so javno izražali svoje skrbi zaradi morebitnega izpada dohodka Luke Koper in zaradi morebitnega posedanja obnovljenega dela proge. Zdravje živih bitij bi namreč moralo imeti prednost, saj enako kot ljudski pregovor tudi medicina zagotavlja, da brez vode ni življenja.

 

.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.