Evropska komisija je objavila drugo poročilo o onesnaženju zraka v EU. V njem so prikazali, na katerih podorčjih bi lahko najučinkoviteje zmanjšali onesnaženosti zraka v EU do leta 2030 in tudi kasneje. Predpogoj pa je, da morajo države članice EU članice EU dejansko začeti izvajati ukrepe, že dogovorjene in napovedane v okviru veljavne zakonodaje EU o onesnaževanju zraka ter omejevanju podnebnih sprememb.

Glavni vir onesnaženja z delci v zimskem času so domača kurišča (foto: Jirka Dl/commons.wikimedia.org)

Evropska Komisija, natančneje njen Generalni direktorat za okolje je objavil drugo poročilo o (ne)čistem zraku v EU, v katerem so poudarili, da bi se lahko število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka do leta 2030 v primerjavi z letom 2005 zmanjšalo za približno 55 %, če bi države članice EU dejansko izvedle vse ukrepe, dogovorjene in napovedane v okviru veljavne zakonodaje EU o onesnaževanju zraka in omejevanju podnebnih sprememb.

Prav tako analiza kaže, da bi se lahko površina območij, kjer niso presežene meje sedanjih smernic Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za drobne delce, med leti 2015 in 2030 več kot podvojila, če bi se v EU izvajala vsa sprejeta zakonodaja o čistem zraku in podnebju. Trenutno je vsaj 12% prebivalstva EU izpostavljenega zdravju škodljivim nivojem drobnih delcev, z bolj ambiciozno politiko čistega zraka pa bi se ta delež do leta 2030 lahko zmanjšal na 4%.

»Nadaljnje zmanjšanje onesnaženosti zraka bi rešilo več življenj, zmanjšalo pritisk na ekosisteme in bilo ekonomsko smiselno. To je pristop, ki ga uporabljamo z evropskim zelenim dogovorom in našimi ambicijami glede ničelne onesnaženosti. Zlasti bi bilo treba storiti več za reševanje problema emisij iz kmetijstva,« je ob tem povedal Evropski komisar za okolje, ribištvo in oceane Virginijus Sinkevičius.