Naslovnica Slovenija Le kaj bi brez Bralne značke?

Le kaj bi brez Bralne značke?

Avtor: Spletno Uredništvo

Pred bližnjim praznikom kulture so se na Ministrstvu za izboraževanje, znanost in šport dotaknili projekta Bralne značke. Vanjo je namreč vključenih kar 70 odstotkov osnovnošolk in osnovnošolcev – v prvem triletju približno 95 odstotkov, v drugem triletju okrog 70 odstotkov in v zadnjem triletju devetletke približno 40 odstotkov vseh učenk in učencev.

bralna značkaBralna značka je odlično dopolnilo k pouku slovenskega jezika in književnosti ter k dejavnostim šolskih knjižnic (foto: bralnaznacka.si) 

 

V zadnjih 20 letih se v vrtcih in splošnih knjižnicah zelo širi tudi Predšolska Bralna značka, ki spodbuja predvsem starše, da berejo svojim otrokom v predšolskem obdobju. V srednjih šolah Bralna značka deluje večinoma v obliki bralnih klubov. Poleg tega se v projekt Bralne značke vključujejo tudi slovenski otroci v zamejstvu in tujini.

V vseh programih Bralne značke po oceni organizatorjev vsako leto sodeluje več kot 140.000 otrok, ki jih vodi več kot 7.000 mentorjev (učiteljev, vzgojiteljev, knjižničarjev). Bralna značka otroke tudi povezuje in za branje navdušuje tudi tiste učenke in učence, ki jim branje sicer ni preveč všeč. Seznami literature za Bralno značko, ki jih v šolah prejmejo otroci, so priporočilne narave (glede na starost), a otroci na koncu sami izbirajo, kaj bodo brali.

Razvijanje veščin bralne pismenosti je izjemno pomembno, zato se v Sloveniji spodbuja dvig bralne kulture in bralne pismenosti. “Bralna značka spodbuja prostovoljno branje v prostem času (ni obvezna in nikoli ni bila obvezna). Na ministrstvu jo vsekakor spodbujamo in pozdravljamo njen namen. Branje nas bogati in ima veliko pozitivnih lastnosti. Spodbujanje branja pri otrocih je nedvomno odlična popotnica za vse življenje.

Z branjem bogatimo besedni zaklad, osvajamo nove besede in besedne zveze, izboljšujemo spomin in koncentracijo, spodbujamo miselne procese, krepimo bralno razumevanje, splošno razgledanost, razvijamo domišljijo itd. Brez branja ni znanja, obenem pa je branje lahko tudi zabava. Knjige so navdih in branje ponuja priložnost za razvoj na različnih ravneh,” so zapisali na spletu Ministrstva za za izboraževanje, znanost in šport (MIZS).

Rezultati mednarodnih raziskav (PIRLS, PISA, PIAAC) kažejo, da slovenske učenke in učenci izkazujejo nadpovprečne rezultate v bralni pismenosti. V zadnjih 25 letih se beleži konstanten napredek na tem področju. Dosežki slovenskih učenk in učencev na področju bralne pismenosti so se torej opazno izboljšali, kljub temu pa stopnja višjih ravni bralne pismenosti slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev še ni zadostna.

Četudi mnogi obvladajo manj zahtevne (temeljne) bralne procese, jim višje ravni bralnih odzivov (npr. kritično vrednotenje prebranega) delajo težave. Zato na ministrstvu spodbujajo in podpirajo to področje skozi različne aktivnosti in projekte. Velja pa dodati, da za vzgojo aktivnega bralca ni odgovoren zgolj izobraževalni sistem, pač pa imajo pri tem zelo pomembno vlogo starši.

“Zato je pomembno, da otrokom beremo že od najzgodnejših let, saj jim s tem razvijamo besedni zaklad in domišljijo, hkrati pa jim posredujemo vednosti o svetu. Če z otrokom beremo, ga navadimo na samostojno branje, obenem pa smo jim kot zavzeti bralci tudi dober vzor,” so zaključili na MIZS.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.