Ker se evropske volitve hitro bližajo, se vse bolj stopnjuje tudi medijska kampanja, ki poudarja pomen volitev. Opazen del te propagandne kampanje predstavlja naštevanje stvari, ki naj bi jih strukture Evropske unije v zadnjem mandatu napravile za državljane. V ta niz sodi vrsta ukrepov za preprečevanje terorizma.
Protiteroristični boj v EU poteka na več ravneh, tudi prek filmskih večerov, kot je ta na zgornji fotografiji (foto: flickr.com)
Nedvomno terorizem ogroža varnost državljanov EU, vrednote demokratičnih družb ter pravice in svoboščine evropskih državljanov. Zato je boj proti terorizmu ena od prednostnih nalog EU. Strategija za boj proti terorizmu, s katero naj bi se tudi na svetovni ravni zoperstavili tej bolezni in izboljšali varnost v Evropi, temelji na štirih stebrih, kateri so preprečevanje, zaščita, pregon in odzivanje.
V okviru strategije je v vseh stebrih upoštevan pomen sodelovanja s tretjimi državami in z mednarodnimi institucijami. ‘Evropska agenda za varnost za obdobje 2015–2020′ omogoča sodelovanje držav članic pri odpravljanju varnostnih groženj in obenem krepi skupna prizadevanja v boju proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in kibernetski kriminaliteti. V agendi so določeni konkretni instrumenti in ukrepi za čimbolj učinkovito spopadanje z najbolj perečimi grožnjami.
“Pomemben ukrep za preprečevanje terorizma je blokada financiranja takšnih aktivnosti in onemogočanje njihovih logističnih operacij. Zato je EU leta 2018 posodobila direktivo o preprečevanju pranja denarja, ki bo lastništvo podjetij in skladov naredila bolj pregledno, omejila bo tudi možnosti anonimnega plačevanja s predplačniškimi karticami. Pranje denarja je sicer kaznivo dejanje v vseh državah članicah EU, vendar je opredeljeno in kaznovano na različne načine.
Storilci kaznivih dejanj lahko te razlike izrabijo in se odločijo delovati v državah z manj strogimi sankcijami.Z novimi predpisi zoper pranje denarja se uvaja harmonizirana opredelitev kaznivih dejanj in kazenskih sankcij, povezanih s pranjem denarja, tudi premoženjske koristi iz kibernetskih kaznivih dejanj, poleg tega pa so odpravljene ovire za čezmejno sodelovanje sodnih in policijskih organov,” so sporočili s Parlamenta EU.
Dodali so še, da se po nekaterih ocenah se v Evropski uniji s kriminalnimi dejavnostmi in pranjem denarja vsako leto ustvari 110 milijard EUR (1 % bruto domačega proizvoda EU), s temi prihodki pa se lahko financirajo tudi teroristične dejavnosti. Poleg tega si EU si močno prizadeva, da orožje ne zaide v napačne roke. Tako zadnje posodobitve skupne evropske zakonodaje o orožju predvidevajo strožji nadzor nad orožjem za streljanje s slepimi naboji in tudi z onesposobljenim orožjem.
Države članice EU morajo tudi vzpostaviti ustrezne nadzorne sisteme za izdajo in podaljševanje orožnih dovoljenj, ter okrepiti medsebojno izmenjavo podatkov o orožju v civilni uporabi. Prav tako bo zaradi nedavno sprejetih evropskih pravil odslej težje pridobivanje sestavin za domačo izdelavo eksplozivnih teles. Prav takšna eksplozivna telesa so bila uporabljena v večini terorističnih napadov v Evropi, med drugim tudi v napadih v Parizu leta 2015, Bruslju leta 2016 in Manchestru 2017.
Ker se teroristična propaganda najpogosteje širi po spletu, predvsem preko aplikacij za neposredno sporočanje in družbenih omrežij. Zato je parlament EU podjetja, kot so Facebook in YouTube pred kratkim pozval, naj sporne vsebine odstranijo v roku ene ure po prejemu zahtevka s strani pristojnih ustanov. V sporočili za javnost so omenili še preprečevanje radikalizacije na spletu in izven njega, okrepitev Europola, standardizirano deljenje podatkov in izboljšano sodelovanje med državami članicami.
Kritiki pa trdijo, da vse našteto ne zadostuje, saj teroristom pomagajo posamezne države, ali vsaj državne strukture. Islamske skrajneže so tako v Siriji z orožjem, eksplozivi, zdravili in tehnično opremo po javno dostopnih podatkih zalagale Saudova Arabija, Katar, Združeni arabski emirati, Izrael, ZDA, Turčija (glavna vstopno-izstopna cona za skrajneže). Našli so tudi orožje, uvoženo iz Bolgarije, Srbije in Ukrajine ter sestavine za izdelavo eksplozivnih teles, ki so jih dostavila podjetja iz Belgije in Francije.