Tretja razvojna os je poleg Drugega tira in širitvenih del na slovenskem avtocestnem križu trenutno zagotovo najpomembnejši infrastrukturni projekt v državi. Vseeno pa gradnja na severnem kraku 3. razvojne osi poteka počasneje od načrtov, medtem ko se na južni strani sedaj pripravlja širitev infrastrukturnih projektov na 3. A razvojno os – med Ljubljano in mejnim prehodom Petrina.
TV monitor s sestanka z grafiko za 3. A razvojno os (foto: MZIE)
Vrh Ministrstva za infrastrukturo in energetiko (MZIE) si je skupaj s predstavniki Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) ogledal napredek gradnje severnega kraka 3. razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem. Tam so se seznanili z napredkom gradnje na aktivnih sklopih in z naslednjimi načrtovanimi deli na odsekih Šentrupert–Velenje, Slovenj Gradec–Dravograd in Otiški Vrh–Prevalje.
Sicer je napredek počasnejši od predvidenega in namesto letos, ko naj bi se gradnja po prvotnih načrtih končala, se sedaj konec del napoveduje komaj za leto 2029. Da ne bi bilo še dodatnih zamud, so se zmenili, da se bodo z župani občin ob trasi severnega dela tretje razvojne osi srečevali na vsaka dva meseca v Prevaljah, da bi sproti odpravljali morebitne ovire. S prihodom jeseni pa bo regijo obiskala tudi medresorska delovna skupina.
Na južni strani 3. osi pa se sedaj pripravlja širitev infrastrukturnih projektov na 3. A razvojno os, ki se nahaja na relaciji med Ljubljano in mejnim prehodom Petrina. Če prvotni južni krak 3. osi povezuje Novo mesto in Metliko, pa 3. A razvojna os predstavlja boljšo cestno povezava med Ljubljano, Ribnico, Kočevjem in slovensko mejo s Hrvaško v bližini Kostela (Petrina).
Za razvoj tega ‘podkraka’ je vrh MZIE županjami in župani 11 občin iz tega dela države podpisal ‘Protokol o nadaljnji uresničitvi infrastrukturnih projektov na 3. A razvojni osi’. »Namen projektov je izboljšati dostopnost in prepustnost cestnega omrežja, skrajšati potovalne čase, povečati prometno varnost ter zmanjšati vplive prometa na bivalno in naravno okolje.
Posodobitev prometnih povezav bo prispevala k boljšim prometnim razmeram za lokalni in tranzitni promet ter ustvarila boljše pogoje za razvoj gospodarstva, nova delovna mesta in višjo kakovost življenja v regiji,« so pojasnili z ministrstva in oddali, da Protokol določa okvir sodelovanja države in občin pri pripravi, usklajevanju ter izvedbi prometnih projektov na celotni približno 100 km dolgi trasi med Ljubljano in Petrino.
Med predvidenimi projekti so povezovalna cesta na območju Lavrice in Škofljice, preureditev križišč in izgradnja podvoza v Škofljici, rekonstrukcija ceste proti Turjaku z gradnjo izmeničnega tretjega pasu, nove cestne povezave na območju Turjaka in Velikih Lašč, obvoznica Ponikve, rekonstrukcija odseka Retje–Žlebič ter posodobitve cestne povezave med Livoldom in Petrino.
Pomemben del protokola, ki so ga z MZIE podpisale občine Dobrepolje, Grosuplje, Ig, Kostel, Kočevje, Loški Potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica in Velike Lašče, pa predvideva tudi usklajevanje cestnih ureditev z načrtovano nadgradnjo železniške proge med Ljubljano in Ivančno Gorico.