Medtem ko je v zanimanju svetovne javnosti Ukrajina še vedno na prvem mestu, pa se v ozadju postopno razpleta konflikt med Armenijo in Azerbajdžanom. V Gorskem Karabahu še vedno občasno prihaja do oboroženih incidentov, na drugi strani pa diplomacija EU poskuša doseči stabilen mir med državama.

Predsedniki Alijev, Michel in Pašinjan med četrto rundo pogovorov (foto: EU/newsroom.consilium.europa.eu)
Evropska unija in njena diplomacija sta v zadnjih letih najbrž naredili premalo, da bi se izognili sedanji vojni v Ukrajini. Prav tako leta 2020 nihče ni mogel preprečiti napada Azerbajdžana na Gorski Karabah in kratkotrajne vojne Armenijo. Azerbajdžanci so to vojno dobili, a kljub prisotnosti ruskih mirovnih sil na razmejitvenih črtah občasno še vedno prihaja do oboroženih incidentov.
Diplomacija EU sicer poskuša doseči stabilen mir med državama, zato je predsednik evropskega sveta Charles Michel pred dnevi gostil novo tristransko srečanje s predsednikoma Azerbajdžana Alijevom in predsednikom armenske vlade Pašinjanom. To je že četrti sestanek na tej ravni, pogovori pa so bili osredotočeni na nedavne dogodke na južnem Kavkazu, na odnose med EU in obema državama ter na podpis mirovnega sporazuma.
»Danes se strinjamo, da bomo pospešili vsebinsko delo za napredek pri mirovni pogodbi, ki ureja meddržavne odnose med Armenijo in Azerbajdžanom, in zadolžili zunanje ministre, da se sestanejo v enem mesecu in delajo na osnutkih besedil. Poglobljeno smo se pogovarjali tudi o humanitarnih vprašanjih, vključno z razminiranjem, priporniki in usodami pogrešanih,« je po sestanku povedal Charles Michel.
Predsednik Evropskega sveta od Azerbajdžana pričakuje nadaljnje izpuščanje armenskih ujetnikov, prav tako naj bi se nadaljevali pogovori o meji in razmejitvenih conah, o prometnih povezavah ter o evropskim pobudam za pospešitev gospodarskega razvoja obeh držav. Naslednji sestanek vrhov EU, Armenije in Azerbajdžana bo predvidoma na vrsti novembra v Bruslju.