Evropa je pravkar dobila novo varnostno strukturo imenovano PESCO. Kratica v angleščini pomeni ‘Permanent structured cooperation’, oziroma po slovensko ‘Trajno strukturirano sodelovanje’. Gre za skupno vojaško strukturo 25 evropskih držav, ki naj bi se ubadala predvsem s hitrimi posredovanji na kriznih žariščih, za slednje pa potrebuje kompleksno logistično podporo. Vojaški analitiki sicer še ugotavljajo, kaj ustanovitev PESCA pomeni za NATO, oziroma, ali gre celo za načrten umik evropskih držav od pretiranega vpliva ZDA?
Grafični prikaz vseh držav, ki so v EU, NATO in PESCO, oziroma niso v kateri od teh struktr (foto: europarl.europa.eu)
Varno EU je mogoče zagotoviti le s tesnejšim sodelovanjem držav članic v varnostni in obrambni politiki, menijo v Parlamentu EU, s tem pa se strinja tudi 25 držav EU. Skoraj vse članice EU (izjeme so Danska, Malta in ne glede na Brexit tudi Velike Britanija) so se novembra uradno zavezale, da bodo svojo varnostno in obrambno politiko usklajevale v okviru nove varnostne strukture. Ta zaveza v obliki skupne izjave je pravkar stopila v veljavo, Trajno strukturirano sodelovanje na področju varnosti in obrambe (PESCO) pa sicer predvideva tudi lizbonska pogodba o delovanju EU.
V okviru stalnega strukturiranega sodelovanja na področju obrambe bo 25 držav EU tako vzpostavilo sile za hitro posredovanje in vlagalo v razvoj skupnih vojaških zmogljivosti, od tankov in dronov do vojaških logističnih in bolnišničnih centrov. Države, ki so se vključile v PESCO, bodo morale izpolnjevati svoje zaveze; v nasprotnem primeru jih lahko druge države izključijo.
Boljše sodelovanje na področju obrambe PESCO je osrednji mehanizem za vojaško sodelovanje v EU, je poudaril poslanec v evropskempralamentu Michael Gahler (ELS, Nemčija), avtor poročila o evropski varnosti in obrambi. »Ne smemo dovoliti, da si evropska vojaška oprema konkurira na evropskih trgih in trgih tretjih držav,« je dejal poslanec, ki ga očitno skrbi prodaja evropskega orožja.
Sicer izdatki EU za varnost in obrambo dosegajo 40 odstotkov ameriških. Obseg vojaških zmogljivosti, ki jih za ta denar dobijo Evropejci, ne presega 15 odstotkov tistih, ki jih dobijo ZDA. Eden izmed ciljev PESCO je tudi združevanje vojaških zmogljivosti in odprava podvajanja pri nakupu vojaške opreme. Manjša raznolikost vojaških sistemov, ki jih uporabljajo evropske vojske, bi olajšala tudi njihovo skupno delovanje. Parlament zato podpira boljše usklajevanje nabav vojaške opreme med državami EU v okviru Evropskega sklada za obrambo in Evropske agencije za obrambo.
Čeprav bodo protiameriško nastrojeni mediji znotraj in izven EU ustanovitev PESCO skoraj zagotovo označili kot poskus osamosvojitve evropskih držav od severnoatlantskega zavezništva NATO in ZDA, v parlamentu EU zagotavljajo, da ni bojazni za kaj takega. Poslanec Gahler pravi: »Prepričan sem, da bo tistih 22 držav, ki so članice tako Nata kot PESCO, poskrbelo, da bo skupno evropsko vojaško delovanje uspešno.« Tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je optimist, saj meni, da bo PESCO okrepil evropsko obrambo, kar je dobro tudi za severnoatlantsko zavezništvo.