Vlada želi ustaviti umikanje bankomatov iz slovenskih krajev. Predlagani zakon določa petkilometrski doseg bankomata za naselja z več kot tisoč prebivalci, najmanj eno gotovinsko točko v vsaki občini in brezplačne osnovne bančne storitve za prejemnike rednih prejemkov. Za prebivalce so pomembne predvsem podrobnosti: razdalja se meri od središča naselja, vsi računi ne bi bili brezplačni, zakon pa še ne velja.

Starejši moški med dvigom gotovine na bankomatu. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)
Bankomati do 5 km: kako bi se merila oddaljenost?
Bankomat je za številne prebivalce samoumeven del vsakdanjika, dokler ga banka ne umakne iz njihovega kraja. Ministrstvo za finance opozarja, da se mreža bankomatov in bančnih poslovalnic v Sloveniji krči že približno petnajst let. Kdor nima avtomobila ali se pri plačevanju zanaša na gotovino, mora po zaprtju bližnje točke morda v drugo naselje samo zato, da pride do svojega denarja. Vladni predlog zato obravnava tudi vprašanje, kako zagotoviti dejansko dostopnost gotovine.
Po predlogu Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev bi morale gotovinske točke najmanj 95 odstotkom prebivalcev omogočiti dostop do gotovine največ pet kilometrov po cesti od središča naselja. V krajih z več kot 1.000 prebivalci bi moral biti znotraj te razdalje vsaj en bankomat, v naseljih z več kot 3.000 prebivalci pa tudi bančna ali poštna poslovalnica. Pet kilometrov torej ne pomeni razdalje od vsakega doma. Tudi merilo 95-odstotne pokritosti ne zagotavlja enake bližine gotovinskih storitev prav vsem prebivalcem.
Vsaka občina z gotovinsko točko, dvig mogoč tudi v trgovini
Poleg pravil za naselja predlog zahteva najmanj eno običajno gotovinsko točko na območju vsake občine. Te obveznosti ne bi bilo mogoče izpolniti samo z mobilno poslovalnico ali alternativnim dvigom pri trgovcu. Na državni ravni bi morala mreža zagotavljati najmanj 60 bankomatov in 38 poslovalnic na 100.000 prebivalcev. Če bi se delež gotovinskih transakcij v bančnih poslovalnicah občutno zmanjšal, bi Banka Slovenije lahko prag za poslovalnice znižala, vendar ne pod 30 na 100.000 prebivalcev.
V pojasnilih Ministrstva za finance o dostopnosti gotovine je predstavljena tudi možnost dviga denarja v trgovini ali na bencinskem servisu brez obveznega nakupa. Prodajno mesto bi moralo izpolnjevati predpisane pogoje in biti vključeno v javni register, ki bi ga vodila Banka Slovenije. Takšna storitev bi ljudem lahko prihranila pot do drugega kraja, ne bi pa nadomestila obvezne gotovinske točke v občini. Njena uporabnost bi bila odvisna predvsem od tega, ali bi se ponudniki zanjo odločili tudi v manjših naseljih.
Brezplačni bančni račun: komu bi pripadal in kaj bi vključeval?
Za gospodinjstva je druga pomembna novost brezplačni paket plačilnih storitev. Upravičeni bi bili potrošniki, ki na račun že prejemajo ali bodo prejemali redne prejemke. To ne pomeni, da bi vse vrste računov in vsi dodatni bančni produkti postali brezplačni. Predlog določa nabor osnovnih storitev, za katere upravičenec ne bi plačeval običajnih nadomestil, zato bi bilo treba pri posamezni banki razlikovati med tem paketom in drugimi ponudbami.
V paket bi sodili odprtje, vodenje in zaprtje računa, debetna kartica, spletno in mobilno bančništvo ter neomejeni prilivi v evrih iz Slovenije in drugih držav Evropske unije oziroma Evropskega gospodarskega prostora. Brez nadomestila bi bili tudi pologi in dvigi gotovine pri banki, ki uporabniku vodi račun s tem paketom. To pa še ne pomeni samodejno brezplačnega dviga na bankomatu druge banke, saj je obseg storitev v predlogu natančno opredeljen.
Za upokojence in ranljive skupine bi veljal razširjeni paket, ki bi poleg osnovnih storitev omogočal najmanj deset brezplačnih kreditnih plačil, tudi prek trajnih nalogov, ali direktnih obremenitev mesečno znotraj Evropske unije. Za ljudi, ki redno poravnavajo položnice, bi bila ta ugodnost lahko pomembnejša od same oprostitve stroškov vodenja računa. Pri dvigih evrov na bankomatih lastne banke bi bila dovoljena dnevna omejitev, ki ne bi smela biti nižja od 500 evrov. Vse našteto je za zdaj del predloga, ne veljavna ugodnost.
Banka Slovenije: 1.325 bankomatov, pet manj kot četrtletje prej
Po uradnih podatkih Banke Slovenije o številu bankomatov jih je bilo v drugem četrtletju evidentiranih 1.325, od tega 1.323 s funkcijo dviga gotovine. Četrtletje pred tem je bilo skupaj 1.330 naprav, med katerimi jih je 1.328 omogočalo dvig. V treh mesecih se je tako število bankomatov zmanjšalo za pet oziroma za približno 0,4 odstotka. Podatek vključuje naprave domačih ponudnikov plačilnih storitev in drugih domačih upravljavcev bankomatskih mrež.
Sama številka pa ne pove, kako daleč mora posamezni prebivalec do najbližjega dviga. Bankomati so lahko zgoščeni na prometnih mestnih lokacijah, medtem ko je v redkeje poseljenih območjih do naslednje naprave precej daljša pot. Pri presoji predlaganih sprememb zato ne bo pomembno le skupno število, temveč tudi razporeditev bankomatov po občinah in cestna oddaljenost od središč naselij. Prav ti podatki bodo pokazali, ali bodo predlagana merila v praksi izboljšala dostopnost.
Gotovina in elektronska plačila: kaj bi veljalo za trgovce?
Predlog posega tudi v plačevanje na prodajnih mestih. Trgovci in drugi ponudniki bi morali praviloma sprejemati gotovino, izjeme pa bi veljale na primer pri nesorazmerno velikem bankovcu glede na kupnino, pomanjkanju drobiža ali vnaprej dogovorjenem drugačnem načinu plačila. Hkrati bi morali praviloma omogočiti vsaj eno elektronsko plačilno sredstvo, ne nujno kartičnega terminala. Med možnostmi so kartica, Flik, plačilo s QR-kodo na plačilnem nalogu in bančno nakazilo.
Obveznost sprejemanja elektronskih plačil bi imela izjeme, med drugim v prvem letu poslovanja, pri letnih prihodkih do 20.000 evrov ter ob določenih tehničnih in varnostnih ovirah. O pravici do plačevanja z gotovino v slovenskih trgovinah so Dnevne Novice že pisale. Novi predlog pa se dotika še druge plati istega vsakdanjega vprašanja: ali ima kupec gotovino sploh kje priročno dvigniti. O končnih pravilih za banke in trgovce bo odločal nadaljnji zakonodajni postopek, zato vladnega predloga še ni mogoče obravnavati kot veljavnega zakona.