Ameriški umetnik Sam Shoemaker je iz glivnega micelija vzgojil kajak in z njim prečkal 42,43 kilometra Tihega oceana. Med dvanajsturno potjo so ga ovirali morski tokovi, valovi in slabost, približno dve uri pa ga je po njegovi pripovedi spremljal kit. Podvig je opravil že prejšnje leto, nova Guinnessova objava pa je zdaj njegovo zgodbo ponovno postavila v središče pozornosti.

Moški v kajaku iz glivnega micelija med prečkanjem oceana, v bližini pa brazdasti kit. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)

Sedem tednov je rasel v kalupu

Ameriški umetnik Sam Shoemaker se z glivami ukvarja že več kot desetletje. V svojem ateljeju v Los Angelesu jih uporablja za izdelavo skulptur, ob tem pa preizkuša, kako bi se materiali, ki nastajajo z rastjo živih organizmov, obnesli zunaj razstavnih prostorov. Zamisel o kajaku je bila precej zahtevnejša od njegovih prejšnjih projektov. Plovilo je moralo prenesti težo veslača, valovanje in dolgotrajno izpostavljenost morski vodi. Da bi to dosegel, ni potreboval ogromne gobe, temveč material, ki bi postopoma zrasel v želeno obliko.

V bližini svojega ateljeja je našel glivo vrste Ganoderma polychromum, jo razmnožil in njen micelij – preplet tankih glivnih nitk – pustil rasti skozi približno 250 kilogramov konopljinega substrata. Z bratrancem Lazo sta pripravila dvodelni kalup iz steklenih vlaken, v katerem se je trup oblikoval sedem tednov, nato pa sta ga približno štiri mesece sušila. Površino sta zaščitila s šelakom in čebeljim voskom. Končni kajak je dolg približno 3,6 metra in tehta 48,5 kilograma. Prva različica ni bila posebej vodljiva, zato sta pri naslednji spremenila obliko trupa in dodala globljo kobilico. Shoemaker v lastnem opisu projekta Mushroom Boat 2 pojasnjuje, da je veter prvi model lahko vrtel skoraj na mestu. Pri odpravi čez morski kanal si takšne nepredvidljivosti ni mogel privoščiti.

Na morju se je trup začel upogibati

Ob zori je s kajakom odrinil z otoka Santa Catalina proti kalifornijski celini. Njegov cilj je bila plaža Cabrillo Beach na drugi strani kanala Catalina Channel. Pot poteka čez območje, kjer lahko morski tokovi, valovanje in ladijski promet precej otežijo plovbo. Zaradi varnosti ga je spremljala jadrnica, vendar je kajak poganjal sam.

Na odpravo se je pripravljal pol leta, a so ga razmere presenetile že kmalu po začetku. Zaradi navzkrižnega valovanja je napredoval le okoli 2,7 kilometra na uro. Kopne obale ni videl, zaradi gibanja čolna mu je postalo slabo, v valovih pa je po lastnih besedah videl tudi privide. Dodatno skrb mu je povzročalo upogibanje trupa pod pritiskom vode. Če bi material popustil, bi moral poskus predčasno končati.

Po približno devetih miljah se je tok obrnil v njegovo korist in veslanje je postalo nekoliko lažje. Toda Shoemaker ni mogel vedeti, kako se bo plovilo odzvalo na naslednji močnejši val. Ob spremljanju smeri in hitrosti je zato ves čas opazoval tudi trup kajaka. Razmere so zahtevale zbranost, saj ga je do celine še vedno ločeval precejšen del poti.

Dve uri v družbi kita

Med prečkanjem je Shoemaker v vodi opazil mladega brazdastega kita, ki se je približal njegovemu kajaku. Po umetnikovi pripovedi je žival približno dve uri plavala v njegovi bližini in se večkrat pojavila ob plovilu. V nekem trenutku naj bi bila tako blizu, da se mu je zdelo, da bi se je lahko dotaknil. Spremljevalna jadrnica je bila precej stran, pod kajakom pa več sto metrov globoka voda.

Kljub izčrpanosti je nadaljeval veslanje. S spremljevalne jadrnice si je izposodil slušalko, da bi si z glasbo olajšal ohranjanje ritma, za okrepčilo pa je imel opečen kruh z arašidovim maslom, medom in čilijem. Kit se je medtem občasno dvignil iz vode in znova zaplaval v bližini čolna.

Žival se je pozneje oddaljila, Shoemakerju pa je ostalo doživetje, ki ga je opisoval kot enega najbolj nepozabnih trenutkov odprave. Povsem drugačne težave so ga čakale bližje obali. Tam so se pojavili novi sunki vetra, odbiti valovi in neugodni tokovi ob pristaniškem območju, zato tudi zaključni del poti ni bil preprost.

Na plaži Cabrillo Beach so ga pričakali žena, prijatelji in člani ekipe. Njegovo plovilo je prispelo nepoškodovano in še vedno uporabno, sam pa je povedal, da je bil ob prihodu manj utrujen, kot je pričakoval. Za njim je bila preizkušnja, med katero ga ni skrbelo samo to, ali bo zmogel veslati do cilja, ampak tudi, ali bo čoln zdržal obremenitve odprtega morja.

Rekord, ki ne pomeni konca poskusov

Guinness World Records je v novejši objavi podrobneje predstavil podvig in potrdil rekord za najdaljše samostojno potovanje s čolnom iz glivnega micelija. Dosežek je vključen tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. Zgodbo je dva dni po Guinnessovi objavi povzela še ameriška tiskovna agencija UPI. Pozornost je tako ponovno pritegnila odprava, ki jo je Shoemaker uspešno zaključil že prejšnje leto.

Njegov poskus je zanimiv tudi za raziskovanje novih materialov. Micelij lahko med rastjo poveže rastlinska vlakna v razmeroma čvrsto strukturo, zato preučujejo njegovo uporabo pri embalaži, izolaciji in drugih izdelkih. Med drugačnimi raziskavami bioloških materialov so tudi poskusi pridobivanja gradbenih materialov s pomočjo kvasa, ki bi lahko nekoč našli uporabo pri gradnji na Marsu.

Shoemaker pri svojem dosežku ne govori o skorajšnji zamenjavi običajnih plastičnih kajakov. Njegovo plovilo je težko, počasno in zahtevno za izdelavo, pri nastajanju pa je potreboval poseben kalup, pomoč sodelavcev in večmesečne priprave. Tudi vzdržljivost micelija je odvisna od uporabljene glive, podlage, sušenja in zaščite pred vlago. Vseeno je drugi model prestal preizkušnjo, pri kateri bi bila že manjša konstrukcijska napaka lahko usodna za nadaljevanje poti. Shoemaker je tako na kalifornijsko obalo pripeljal plovilo, za katero je moral najprej dokazati, da sploh lahko nastane, nato pa še, da lahko zdrži na odprtem morju.