V Sloveniji ima po najnovejši oceni NIJZ že 159.800 ljudi diagnosticirano sladkorno bolezen, kar je 6.100 več kot leto prej. Številke razkrivajo obseg bolezni, ne povedo pa, koliko ljudi zanjo še ne ve. Prav ti so v ospredju nove nacionalne kampanje, ki opozarja, da se sladkorna bolezen tipa 2 lahko dolgo razvija brez izrazitih znakov.

Kaj razkrivajo novi podatki NIJZ?

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v ponedeljek objavil podatke za leto 2025. Po njegovi oceni ima v Sloveniji sladkorno bolezen diagnosticirano 159.800 prebivalcev, leta 2024 jih je bilo 153.700, leta 2015 pa približno 125.000. V desetletju se je torej število ljudi z znano boleznijo povečalo za 34.800. Najnovejša razlika, 6.100, predstavlja povečanje ocenjenega skupnega števila oseb z diagnozo. To ne pomeni, da je prav toliko ljudi lani prvič izvedelo za bolezen. Pri razumevanju zdravstvene statistike je ta razlika bistvena.

Zdravila za uravnavanje krvnega sladkorja je leta 2025 prejemalo 135.874 ljudi, 5.192 več kot leto prej. Na novo jih je začelo prejemati 14.076. Tudi tega števila ne smemo zamenjati s številom novih diagnoz, saj nekateri zdravljenje z zdravili začnejo šele po obdobju obvladovanja bolezni brez njih. V oceno 159.800 so vključeni tudi ljudje, ki zdravil ne jemljejo, ne pa tisti, pri katerih bolezen še ni bila odkrita. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) zato ob objavi številk posebej izpostavlja pomen zgodnjega odkrivanja.

Sama rast števila znanih primerov še ne pojasni, zakaj je ljudi z diagnozo več. K njej lahko prispevajo staranje prebivalstva, boljše odkrivanje prej neprepoznanih primerov in daljše življenje z boleznijo. Podatki predvsem kažejo, da sladkorna bolezen vse bolj obremenjuje zdravstveni sistem, ne dokazujejo pa, da se je tveganje za vsakega prebivalca povečalo v enakem razmerju.

Zakaj se bolezen pogosto izmuzne prepoznavi?

Sladkorna bolezen ni ena sama bolezen. Objavljena ocena zajema ljudi z diagnosticiranimi različnimi tipi, medtem ko je nova kampanja namenjena predvsem odkrivanju tveganja za tip 2. Pri tem se telo na inzulin ne odziva dovolj učinkovito, sčasoma pa ga lahko tudi proizvaja premalo. Raven glukoze v krvi tako narašča, ne da bi človek takoj občutil spremembo. Bolezen je lahko več let prisotna, preden jo razkrije rutinska laboratorijska preiskava ali pregled zaradi druge zdravstvene težave.

Opozorilni znaki so pogosto tako vsakdanji, da jih človek zlahka spregleda. Močna žeja, pogosto uriniranje, nepojasnjeno hujšanje, utrujenost in zamegljen vid imajo lahko tudi druge vzroke. Zato zdravnik diagnozo potrdi z ustreznimi preiskavami, ne zgolj na podlagi simptomov. Tudi človek, ki se počuti povsem zdravega, ima lahko povišan krvni sladkor. Še posebej pozorni morajo biti tisti, pri katerih se prepleta več znanih dejavnikov tveganja.

Kdo bi moral biti posebej pozoren?

Tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 narašča po 45. letu, pomembni pa so tudi čezmerna telesna teža, premalo gibanja in sladkorna bolezen v ožji družini. Pogosteje jo spremljajo zvišan krvni tlak ali neugodne vrednosti maščob v krvi. Med bolj ogroženimi so ženske, ki so imele sladkorno bolezen v nosečnosti, rodile otroka, težjega od štirih kilogramov, ali imajo sindrom policističnih jajčnikov ob indeksu telesne mase najmanj 30. Posamezen dejavnik še ne napoveduje bolezni, njihove kombinacije pa ne gre prezreti.

Na starost in družinsko obremenjenost ni mogoče vplivati, precej več možnosti pa imamo pri telesni dejavnosti, prehranskih navadah, kajenju in nekaterih presnovnih tveganjih. Posebno pozornost potrebujejo ljudje, pri katerih je laboratorij v preteklosti že pokazal mejno vrednost glukoze na tešče ali moteno toleranco za glukozo. Takšno stanje še ni sladkorna bolezen, vendar zahteva ustrezno spremljanje. S pravočasnimi ukrepi je mogoče razvoj tipa 2 odložiti, pri nekaterih ljudeh pa tudi preprečiti.

Kaj pove vprašalnik FINDRISK?

NIJZ je projekt Skupaj odkrivajmo sladkorno iz sedmih pilotnih občin razširil na vseh 212 slovenskih občin. Odrasle spodbuja k izpolnitvi vprašalnika FINDRISK, ki je na voljo na spletu in v tiskani obliki. Vprašanja se nanašajo na starost, telesno maso in obseg pasu, družinsko obremenjenost, gibanje, prehrano ter nekatere zdravstvene podatke. Iz odgovorov nastane ocena tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 v prihodnjih letih. Trenutne ravni glukoze v krvi vprašalnik ne more pokazati.

Pri 15 točkah ali več NIJZ priporoča obisk osebnega zdravnika. Ta glede na zdravstvene okoliščine presodi, ali je potrebna laboratorijska meritev krvnega sladkorja. Ob značilnih simptomih ali že ugotovljenih predstopnjah bolezni pa pregled ni odvisen od števila točk. Vprašalnik je namenjen predvsem temu, da človek lažje prepozna razlog za pogovor z zdravnikom. Diagnozo lahko potrdi ali izključi šele ustrezna zdravstvena obravnava.

Uspeh kampanje zato ne bo odvisen samo od števila izpolnjenih vprašalnikov. Pomembno bo, koliko ljudi bo ob prepoznanem tveganju dejansko opravilo potrebne preiskave in dobilo ustrezno obravnavo. Pri bolezni, ki lahko več let napreduje brez očitnih težav, je prav ta korak odločilen.

Zapleti, ki jih razkrivajo številke

Dolgotrajno zvišan krvni sladkor lahko poškoduje žile, živce, oči in ledvice. Med najresnejšimi posledicami so izguba vida, okvare ledvic, težave s prekrvitvijo nog ter povečano tveganje za nastanek srčnega infarkta in možganske kapi. Po podatkih NIJZ je bilo leta 2025 med osebami s sladkorno boleznijo zabeleženih 644 hospitalizacij zaradi srčnega infarkta in 801 zaradi možganske kapi. Opravljenih je bilo tudi 267 večjih amputacij nog nad gležnjem. Gre za zabeležene dogodke v tej skupini bolnikov, ne za dokaz, da je vsakega neposredno povzročila sladkorna bolezen.

Še izrazitejša je starostna razlika. Pri starejših od 65 let je bilo zabeleženih 472 omenjenih hospitalizacij zaradi infarkta, 682 zaradi možganske kapi in 209 večjih amputacij. Zapleti se sicer pojavljajo tudi pri mlajših, vendar številke nazorno kažejo, kako pomembno je spremljanje bolezni v poznejših življenjskih obdobjih. Ministrstvo za zdravje v državnem programu do leta 2030 zgodnje odkrivanje povezuje s kakovostnim zdravljenjem in zmanjševanjem bremena zapletov. Zdravljenje ni namenjeno le uravnavanju glukoze, temveč tudi varovanju vida, ledvic, ožilja in čim daljšemu ohranjanju samostojnega življenja.

Kdaj in kam na preventivni pregled?

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v informacijah za zavarovane osebe pojasnjuje, da je preventivni pregled odraslih v osnovnem zdravstvenem varstvu od 30. leta praviloma predviden vsakih pet let. Pri posameznikih z določenimi dejavniki tveganja in zdravstvenimi stanji je mogoč že prej, ob ugotovljenem povečanem tveganju pa so pregledi lahko pogostejši. Petletni razmik torej ne velja enako za vse.

V ambulanti družinske medicine zdravstveno osebje pregleda dejavnike tveganja in presodi, katere meritve ali dodatne preiskave so potrebne. Kdor že opaža izrazito žejo, pogosto uriniranje ali nepojasnjeno hujšanje, naj ne čaka na naslednji redni preventivni termin. Enako velja, kadar je bila glukoza v krvi že prej povišana. Ljudje brez simptomov, vendar z več dejavniki tveganja, lahko najprej preverijo datum zadnjih laboratorijskih preiskav in se pri svoji ambulanti pozanimajo o možnosti pregleda.

Nacionalna kampanja zdaj prebivalcem ponuja dodatno priložnost, da svoje tveganje prepoznajo, še preden se pojavijo zdravstvene težave. Ali bo dosegla svoj namen, bo odvisno predvsem od tega, koliko ljudi bo po opozorilu vprašalnika prišlo do ustreznih meritev in nadaljnje oskrbe. Za nekoga, ki se počuti zdravega, pa bolezni še nima odkrite, je lahko prav pravočasen laboratorijski pregled začetek zdravljenja, ki prepreči resnejše posledice.