Ali so vulkanski izbruhi pred stoletji povečali tveganje za rahitis med evropskimi otroki? Znanstveniki so v stoletja starih zobeh iz severovzhodne Anglije našli sledove ponavljajočih se motenj mineralizacije, ki bi lahko bile povezane s pomanjkanjem vitamina D. Raziskava, objavljena 5. novembra 2026, odpira vprašanje, kako je hladnejše podnebje male ledene dobe vplivalo na njihovo zdravje.

Simbolična slika ponazarja zimske razmere v času male ledene dobe. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)

Zobje ohranili sledi iz otroštva

Na nekdanjem kvekerskem pokopališču Coach Lane v mestu North Shields so raziskovalci preučili podatke o 30 zobeh 21 posameznikov iz 18. in začetka 19. stoletja. Pri 16 ljudeh so opazili nepravilnosti v dentinu, tkivu pod zobno sklenino. Takšne spremembe lahko nastanejo, kadar je med rastjo motena presnova mineralov, med možnimi vzroki pa je tudi pomanjkanje vitamina D. Posebnost zob je, da v svoji strukturi ohranijo sledove razvoja. Pri nekaterih posameznikih so se motnje mineralizacije pojavljale v približno letnih presledkih, zato raziskovalci sklepajo, da so bile težave lahko povezane z menjavanjem letnih časov.

V reviji Frontiers in Environmental Archaeology so pojasnili, da so večino vzorcev analizirali že v prejšnji raziskavi, zdaj pa so dodali tri zobe, od katerih sta bila dva uporabna za nadaljnjo mikroskopsko razlago. Največja novost letošnje študije je primerjava zobnih ugotovitev s podnebnimi in pokopališkimi podatki. Posebej izstopa primer ženske, pri kateri so zabeležili 18 ločenih obdobij nepravilne mineralizacije, od približno prvega do 18. leta starosti. To ne pomeni 18 potrjenih epizod pomanjkanja vitamina D, kaže pa, da so se motnje v obdobju njenega odraščanja večkrat ponovile.

Kaj imajo vulkani opraviti s sončno svetlobo?

Mala ledena doba je ime za daljše obdobje hladnejših razmer, ki je Evropo zaznamovalo približno od poznega srednjega veka do 19. stoletja. K podnebnim nihanjem so prispevali tudi veliki vulkanski izbruhi: žveplove spojine, ki dosežejo višje plasti ozračja, lahko tvorijo drobne delce, ki odbijajo del sončnega sevanja in za določen čas ohladijo površje. Sočasno so na podnebje vplivala obdobja zmanjšane Sončeve aktivnosti.

Za zdravje otrok je bila morda pomembnejša posledica hladnejšega vremena kot sam izbruh. Ob nizkih temperaturah in mokrem vremenu so lahko več časa ostajali v zaprtih prostorih, zunaj pa so imeli večji del kože pokrit. Tako so bili manj izpostavljeni ultravijoličnim žarkom UVB, ki jih koža potrebuje za tvorbo vitamina D. Raziskovalci preverjajo prav to posredno povezavo med podnebjem, vedenjem ljudi in zdravjem kosti.

Pokopališke knjige pokazale 84-odstotno prekrivanje

Kvekerska skupnost je skrbno zapisovala starost in leto smrti pokojnikov. Iz ohranjenih podatkov so znanstveniki lahko ocenili leto rojstva 109 ljudi, nato pa ga primerjali z obdobji močnejše vulkanske dejavnosti in zmanjšane Sončeve aktivnosti. Ugotovili so, da se jih je 91 oziroma približno 84 odstotkov rodilo med večjim vulkanskim vplivom ali v desetih letih po močnejšem izbruhu. Pri 41 posameznikih so se obdobja vulkanske dejavnosti prekrivala tudi z zmanjšano Sončevo aktivnostjo.

Številke govorijo o časovnem prekrivanju, ne o deležu obolelih. Raziskovalci zaradi pomanjkljivih oznak grobov tudi niso mogli zanesljivo povezati podatkov o rojstvu z zobnimi najdbami istega človeka. Primerjali so torej razmere, v katerih je odraščala skupnost, ne natančne zdravstvene zgodovine vsakega pokojnika. Vodja raziskave dr. Ellen J. Kendall je za Euronews pojasnila, da so jim prav pokopališki zapisi omogočili drugačen pogled na podnebne okoliščine, v katerih so odraščali prebivalci. Po njeni oceni je bilo hladnejše podnebje lahko dodaten dejavnik tveganja, zlasti zaradi vpliva vremena na bivanje na prostem in izpostavljenost soncu.

Rahitis ni bil le težava industrijskih mest

Rahitis nastane, ko se rastoče kosti ne mineralizirajo pravilno; eden od pomembnih vzrokov je dolgotrajno pomanjkanje vitamina D. Na pokopališču Coach Lane so v starejši analizi pri 28 od 63 pregledanih otroških okostij našli znake rahitisa. To je 44 odstotkov pregledanega vzorca, ne pa dokaz, da je bil enak delež vseh otrok v takratni skupnosti bolan. Zgodovinarji so podobne težave dolgo povezovali predvsem z industrijsko revolucijo. Dim, slaba stanovanja in delo v zaprtih prostorih so omejevali dostop do sončne svetlobe.

Toda primerjava pokopališč v različnih okoljih ni pokazala preprostega vzorca, po katerem bi bile motnje mineralizacije vedno pogostejše v bolj industrializiranih krajih ali bolj severnih območjih. Prehrana, bivanjske navade in podnebje so lahko učinkovali skupaj. Pomanjkanje sončne svetlobe ostaja pomembno vprašanje tudi danes. Razlika je, da imamo zdaj boljše razumevanje prehranskih in zdravstvenih ukrepov ob pomanjkanju vitamina D v zimskih mesecih, medtem ko arheologi za prebivalce pred dvesto leti skušajo razmere rekonstruirati iz ohranjenih zob, okostij in zgodovinskih zapisov.

Kaj odkritje dejansko dokazuje?

Zobne nepravilnosti same po sebi niso dokončen dokaz pomanjkanja vitamina D, časovno prekrivanje z vulkanskimi izbruhi pa ne dokazuje, da so prav ti povzročili rahitis. Raziskovalci ne poznajo prehrane posameznikov, količine časa, ki so ga preživeli na prostem, ali dejanske izpostavljenosti UVB-sevanju. Pojasnilo mora zato ostati previdno: hladnejše podnebje je lahko povečalo tveganje, vendar ga ni mogoče ločiti od vseh drugih vplivov. Na to opozarja tudi Science News, ki poudarja preplet naravnih razmer in človeškega vedenja. Študija torej ne spreminja osnovnega razumevanja rahitisa, temveč širi pogled na razloge, zaradi katerih so se otroci v posameznih zgodovinskih obdobjih lahko pogosteje srečevali s pomanjkanjem vitamina D.

Za trdnejše sklepe bodo potrebne primerjave z več pokopališči in natančnejšimi podnebnimi podatki. Že zdaj pa najdbe iz North Shieldsa kažejo, da zgodovine zdravja ni mogoče pisati samo skozi razvoj tovarn in mest: tudi naravni dogodki, oddaljeni na tisoče kilometrov, so lahko vplivali na vsakdanji življenjski prostor ljudi.