Komisija EU je včeraj objavila dokument ‘Širitveni paket EU 2026’, v katerem je ocenila napredek, ki so ga v preteklem letu dosegle tiste evropske države, ki še niso v EU, a bi se ji rade čim prej pridružile. V pozitivnem smislu so omenili predvsem Črno goro, Albanijo, Moldavijo in Ukrajino, v negativnem pa Srbijo, Kosovo, Bosno in Hercegovino ter tudi Turčijo.
Naslovnica dokumenta ‘Širitveni paket EU 2026’ (foto: enlargement.ec.europa.eu)
Z Generalnega direktorata za širitev in vzhodno sosedstvo so potrdili, da je Evropska komisiji glede približevanja Črne gore k EU ugotovila, kako je slednja dosegla izjemen napredek pri pristopu k EU, saj je začasno zaprla kar 21 poglavij. Če se bodo države članice EU strinjale, bi lahko Črna gora že do konca leta 2026 začasno zaprla tudi vsa preostala poglavja.
Tudi za Albanijo so se strinjali, da še naprej lepo napreduje proti vstopu v EU. Sicer je že odprla zadnji preostali sklop poglavij in izpolnila vmesna merila za poglavja o pravni državi, s čimer je utrla pot k začasnemu zaprtju štirih poglavij: Vendar pa bo morala nadaljevati z reformami in spodbujati vključujoč politični dialog. Tudi Moldavija še naprej lepo napreduje proti dokončni pridružitvi k EU.
Moldavci so v zadnjem letu odprli štiri sklope in izpolnili tudi pogoje, potrebne za odprtje vseh preostalih sklopov. S Komisije EU so pohvalili tudi napredek Ukrajine. »Komisija ostaja mnenja, da je Ukrajina izpolnila pogoje, potrebne za odprtje vseh preostalih grozdov. Njen institucionalni okvir za boj proti korupciji ostaja učinkovit, specializirane protikorupcijske institucije pa še naprej delujejo na splošno neodvisno in učinkovito.
Zdaj bi se morali osredotočiti na izpolnjevanje vmesnih meril v okviru pravne države, pa tudi na uresničevanje načrtov glede pravne države, delovanja demokratičnih institucij in reforme javne uprave ter akcijskega načrta za narodne manjšine,« pravijo s Komisije EU. Ukrajina ima za cilj, da bi do konca leta 2028 zaključila vsa pristopna pogajanja.
Glede ostalih potencialnih kandidatk za vstop v EU pa so izjavili, da Srbija ni dosegla bistvenega napredka v pristopnih pogajanjih, kar predvsem zaradi vladajoče politike v Republiki Srbski velja tudi za Bosno in Hercegovino. Severno Makedonijo čakajo še mnogi koraki na poti k reformi javne uprave, delovanja pravne države in priprave akcijskega načrta za manjšine. Kosovo pa je zaradi daljše institucionalne krize zastalo v procesih reform, ki so potrebne za vstop v EU.
V dokumentu Komisije EU piše tudi, da Turčija ostaja država kandidatka in ključna partnerica EU, čeprav že vse od leta 2018 sploh ne sodeluje v procesih približevanja. Poleg tega Komisija EU znova ugotavlja, da obstajajo resni dvomi že glede zavezanosti Turčije k osnovnim načelom demokracije. Ugotovili so namreč, da se je njeno nazadovanje pri izpolnjevanju temeljnih političnih meril za vstop v EU celo še povečalo.