Nov telefon, čeprav stari še deluje. Večji avtomobil, dražja ura, nova oblačila, še ena stvar, za katero smo prepričani, da nam manjka. Želja po boljšem sama po sebi ni nič nenavadnega, toda raziskave materializma odpirajo precej globlje vprašanje: kaj se zgodi, ko stvari niso več samo stvari, ampak z njimi začnemo meriti uspeh, srečo in nazadnje tudi sebe?

Nakupovanje prek telefona je postalo del vsakdana, raziskave pa kažejo, da je pri materializmu pomembno predvsem, kakšen pomen pripisujemo stvarem. (foto: Yunus Tuğ / Unsplash+)

Ko stvar postane merilo uspeha

Lep dom, dober avtomobil ali kakovostna oblačila človeka še ne naredijo materialista. Psihologijo bolj zanima pomen, ki ga materialnim dobrinam pripisujemo.

Materializem se v raziskavah nanaša na vrednostno usmerjenost, pri kateri imajo materialne dobrine pomembno mesto v posameznikovem dojemanju uspeha, sreče in življenja. Dva človeka imata zato lahko podoben življenjski standard, vendar povsem drugačen odnos do stvari, ki ju obdajajo.

Telefon je lahko predvsem uporabna naprava. Najnovejši model pa lahko postane tudi simbol tega, da smo uspešni, sodobni ali da smo v življenju dosegli nekaj več. Podobno se lahko zgodi z avtomobilom, oblačili, domom in drugimi dobrinami.

Pri 1.000 odraslih se je pokazala jasna povezava

Leta 2025 je Frontiers in Psychology objavil raziskavo, v kateri je sodelovalo 1.000 odraslih prebivalcev Slovaške. Podatke je marca 2025 prek spletnega panela zbrala raziskovalna agencija FOCUS, vzorec pa je bil s kvotami oblikovan tako, da je po ključnih demografskih značilnostih predstavljal odraslo prebivalstvo države.

Raziskovalce je zanimalo, kako so materialistične vrednote povezane s kompulzivnim nakupovanjem. Materializem so merili skozi več razsežnosti, med drugim skozi pomen materialnih dobrin za srečo, njihovo vlogo kot znaka uspeha in mesto, ki ga imajo v posameznikovem življenju.

Pokazala se je statistično pomembna povezava: višje izražene materialistične vrednote so spremljale višje ravni kompulzivnega nakupovanja.

Pri tem je pomembna omejitev. Študija je bila presečna, zato ne dokazuje, da materializem povzroča kompulzivno nakupovanje. Pokaže povezavo med pojavoma, ne pa tudi smeri vzroka in posledice.

Včasih ne kupujemo samo tega, kar je v vrečki

Drugo plat zgodbe so leta 2025 raziskovali avtorji študije v znanstveni reviji Psychological Studies založbe Springer Nature. V raziskavi je sodelovalo 230 žensk iz Romunije, starih od 18 do 64 let. Raziskovalci so preučevali psihološko stisko, materialistične vrednote in kompulzivno nakupovanje.

Med vsemi tremi spremenljivkami so ugotovili statistično pomembne pozitivne povezave. Materialistične vrednote so imele v njihovem statističnem modelu pomembno posredniško vlogo v povezavi med psihološko stisko in kompulzivnim nakupovanjem.

Nakup namreč nima vedno samo praktičnega razloga. Pri nekaterih ljudeh se lahko poveže tudi z nagrajevanjem, izboljšanjem razpoloženja ali začasnim blaženjem neprijetnih občutkov.

Rezultati raziskave so skladni z možnostjo, da se psihološka stiska, materialistične vrednote in problematično nakupovalno vedenje med seboj prepletajo. Toda tudi tukaj je potrebna previdnost: statistični model sam po sebi še ne dokazuje preprostega vzročno-posledičnega zaporedja.

Nakup nove majice po slabem dnevu zato seveda še ni znak kompulzivnega vedenja. Razlika med običajnim razvajanjem in problematičnim vzorcem je velika.

Trgovino danes nosimo v žepu

Spremenilo se je tudi okolje, v katerem sprejemamo nakupne odločitve.

Na enem zaslonu lahko zagledamo izdelek, odpremo spletno trgovino, preverimo ceno, preberemo mnenja in nakup zaključimo. Meja med ogledovanjem in nakupovanjem je lahko zelo kratka.

Če vas zanima prav ta trenutek odločanja, smo na Dnevnih Novicah že pisali o tem, zakaj si pri nakupovanju prek telefona pogosto premislimo.

Sistematični pregled, objavljen oktobra 2025 v reviji Current Addiction Reports založbe Springer Nature, je pregledal dotedanje ugotovitve o problematični uporabi družbenih omrežij in kompulzivnem nakupovanju.

Avtorji opozarjajo, da se področji vse bolj prepletata tudi zaradi razvoja socialnega trgovanja. V dosedanjih raziskavah so zaznali podobnosti v nekaterih afektivnih in kognitivnih procesih ter pri impulzivnosti in kompulzivnosti.

Vendar dokazi še ne omogočajo preproste zgodbe, po kateri bi družbena omrežja sama povzročala kompulzivno nakupovanje. Avtorji sistematičnega pregleda so ugotovili, da ni bilo eksperimentalnih študij, ki bi neposredno primerjale obe problematiki glede obravnavanih afektivnih in kognitivnih funkcij.

En nenačrtovan paket pred vrati še ni težava

Skoraj vsakdo kdaj kupi nekaj, česar ni načrtoval. Popust je dober, izdelek nam je všeč ali pa se preprosto odločimo, da si ga bomo privoščili.

Tak nakup ni isto kot kompulzivno nakupovanje. Pri slednjem gre za ponavljajoč se problematičen vzorec, pri katerem je lahko nadzor nad nakupovanjem otežen in se lahko pojavijo negativne posledice.

Tudi količina premoženja sama po sebi ne pove, kako materialističen je posameznik. Nekdo ima lahko veliko, ne da bi z lastnino meril svojo srečo ali uspeh. Nekdo drug ima lahko bistveno manj, vendar materialnim dobrinam pripisuje zelo pomembno mesto v svojem vrednostnem sistemu.

Težava ni nujno v stvari, ampak v nalogi, ki ji jo damo

Telefon omogoča komunikacijo, avtomobil prevoz in stanovanje varen dom. To so naloge, ki jih materialne dobrine lahko zelo dobro opravijo.

Zaplete se lahko, ko od njih pričakujemo še nekaj drugega.

Če naj bi nam nov avtomobil dokazal, da smo končno uspešni, nova oblačila dala občutek večje vrednosti ali naslednji nakup prinesel trajno zadovoljstvo, predmet dobi nalogo, ki presega njegovo uporabno vrednost.

Tu se pokaže ena zanimivejših plati materializma. Ne gre nujno za število stvari, ampak za pomen, ki jim ga pripisujemo.

Predmet lahko kupimo. Veliko težje je z enim nakupom rešiti vprašanje lastne vrednosti, uspeha ali zadovoljstva.

Materializem ali pohlep?

Izraza zvenita sorodno, vendar nista sopomenki.

Materializem opisuje pomen materialnih dobrin v posameznikovem sistemu vrednot. Pohlep je ločen psihološki koncept, zato človeka ne moremo označiti za pohlepnega samo zato, ker ima drag avtomobil, pogosto menja telefon ali rad nakupuje.

Premoženje samo zato pove precej manj, kot bi pričakovali. Pomembnejši je odnos do njega.

Raziskave kažejo povezavo med višje izraženimi materialističnimi vrednotami in bolj problematičnimi nakupovalnimi vzorci, vendar to ni sodba o značaju posameznika in tudi ne dokaz, da materializem sam po sebi povzroči takšno vedenje.

Kdaj je zares dovolj?

Nobena od teh raziskav ne pravi, da je z željo po boljšem življenju kaj narobe. Prav tako ne določajo, koliko stvari bi človek »smel« imeti.

Pokažejo pa, da ni vseeno, kakšno vlogo jim namenimo. Med »to si želim« in »to potrebujem, da bom uspešen ali srečen« je pomembna razlika.

Naslednji model telefona bo prišel, nova kolekcija prav tako. Tudi seznam stvari, ki bi jih še lahko imeli, nima jasne končne točke.

Prava meja materializma zato morda ni v tem, koliko si lahko privoščimo, ampak v trenutku, ko znamo ločiti med tem, kar si želimo, in tem, kar potrebujemo za občutek lastne vrednosti.