Štirideseti in šestdeseti rojstni dan sta le številki na koledarju, toda globoko v našem telesu se v teh obdobjih očitno dogaja nekaj zanimivega. Obsežna analiza skoraj 2.000 ljudi kaže, da se imunski sistem skozi odraslo življenje ne spreminja ves čas z enakim tempom. Dve življenjski obdobji pri tem še posebej izstopata.
Laboratorijski mikroskop pri raziskovanju celic. (foto: Rohit Choudhari / Unsplash+)
Skoraj štiri milijone celic je razkrilo drugačno sliko staranja
Staranje si običajno predstavljamo kot počasen proces, pri katerem se telo iz leta v leto spreminja po malem. Ko so znanstveniki podrobneje pogledali imunske celice ljudi različnih starosti, pa so dobili precej bolj zapleteno sliko.
V študiji, objavljeni v znanstveni reviji Nature Communications, so analizirali približno 3,8 milijona posameznih imunskih celic 1.828 zdravih ljudi, starih od 19 do 97 let. Podatki so zajemali ljudi različnih etničnih okolij, približno 35 odstotkov udeležencev pa je bilo azijskega porekla.
Zanimalo jih je predvsem, kako se z leti spreminja genska aktivnost v različnih vrstah imunskih celic. Spremembe niso povsod sledile preprostemu, enakomernemu vzorcu. Pri nekaterih celicah so bila določena življenjska obdobja izrazitejša od drugih.
Med njimi sta posebej izstopali dve – obdobje okoli 40. leta in nato ponovno obdobje po 60. letu.
Prve izrazitejše spremembe že v 40. letih
Prvi premik je zanimiv že zaradi časa, v katerem se pojavi. Ko govorimo o staranju imunskega sistema, večina verjetno najprej pomisli na poznejša leta, vendar so se nekatere izrazite spremembe pokazale že v srednjih letih.
V 40. letih so posebej izstopale celice CD4 T. Gre za pomembno skupino belih krvničk, ki sodeluje pri usklajevanju imunskega odziva. Med drugim pomagajo drugim imunskim celicam pri odzivu na povzročitelje bolezni.
Štirideseti rojstni dan seveda ni stikalo, po katerem bi imunski sistem čez noč začel delovati drugače. Rezultati kažejo na vzorce med ljudmi različnih starosti in na življenjsko obdobje, v katerem so bile spremembe nekaterih celičnih procesov izrazitejše.
Srednja leta so tudi čas, ko številni začnejo bolj pozorno spremljati spremembe svojega telesa. O nekaterih manj očitnih smo že pisali v članku 5 stvari, o katerih ženske po 40. letu redko govorijo, a pogosto razmišljajo. Nova analiza pa pogled usmerja tja, kjer sprememb ne moremo opaziti v ogledalu – v dogajanje znotraj imunskih celic.
Po 60. letu v ospredje stopijo druge celice
Drugo izrazitejše obdobje ni bilo zgolj ponovitev prvega. Po 60. letu so med bolj opaznimi postale spremembe pri CD8 T-celicah.
Te imajo nekoliko drugačno vlogo. Med drugim sodelujejo pri prepoznavanju in odstranjevanju okuženih ter nenormalnih celic in so pomemben del pridobljenega imunskega odziva.
Razlika med dogajanjem v 40. in poznejših letih pokaže, zakaj imunskega staranja ni mogoče preprosto opisati kot postopno izgubljanje »odpornosti«. Imunski sistem sestavlja veliko različnih vrst celic, ki se skozi življenje ne spreminjajo nujno na enak način ali ob istem času.
Tudi strokovni pregled, objavljen letos v Journal of Clinical Investigation, opisuje staranje imunskega sistema kot širše preoblikovanje njegovega delovanja. Z leti se spreminjajo populacije T- in B-limfocitov, zmanjšuje se delež nekaterih naivnih imunskih celic, spreminjajo pa se tudi njihovi odzivi na različne obremenitve.
Pri moških in ženskah se poti nekoliko razlikujejo
Podatki so pokazali tudi razlike med spoloma. Pri ženskah so avtorji med drugim zaznali dolgotrajnejšo aktivacijo določenih CD8 T-celic in poznejše pojavljanje nekaterih s starostjo povezanih sprememb v več vrstah imunskih celic. Pri moških so se nekatere presnovne spremembe v CD4 T-celicah izraziteje pojavljale prej.
To ne pomeni, da lahko na podlagi spola in let ocenimo, kdo ima »boljši« ali »mlajši« imunski sistem. Pokaže pa, da enako število dopolnjenih let še ne pomeni nujno povsem enakega dogajanja v telesu.
Dva človeka, rojena istega leta, sta lahko po številnih bioloških značilnostih precej različna. Zato znanstvenike vse bolj zanima tudi biološka starost – poskus, da bi spremembe v organizmu opisali natančneje, kot jih lahko samo s številom let.
Lahko imunske celice razkrijejo biološko starost?
Avtorji so zbrane podatke uporabili še za razvoj modelov globokega učenja. Na podlagi vzorcev genske aktivnosti v imunskih celicah so z njimi poskušali ocenjevati značilnosti, povezane z biološkim staranjem.
Ko so pripravili ločene modele za moške in ženske, so ti delovali bolje kot skupni model za oba spola. Tudi pri tem se je pokazalo, da podatkov moških in žensk pri raziskovanju imunskega staranja ni vedno smiselno obravnavati povsem enako.
Toda od takšnega raziskovalnega modela do preprostega testa, ki bi človeku povedal »pravo starost« njegovega imunskega sistema, je še dolga pot. Za zdaj so takšni modeli predvsem način, kako iz ogromne količine celičnih podatkov izluščiti vzorce, ki jih samo pogled na datum rojstva ne pokaže.
Zakaj je vse to pomembno za zdravje?
Imunski sistem ni pomemben samo takrat, ko nas ujame prehlad ali gripa. Gre za zapleteno mrežo celic, tkiv in organov, ki prepoznava povzročitelje bolezni, sodeluje pri odstranjevanju poškodovanih in nenormalnih celic ter pomaga uravnavati vnetne odzive.
Ameriški National Institute on Aging, ki deluje v okviru NIH, pojasnjuje, da staranje vpliva tako na prirojeni kot pridobljeni imunski odziv. Pri starejših so spremembe imunskega sistema med drugim povezane z večjo dovzetnostjo za nekatere okužbe in spremenjenimi odzivi na cepljenje, veliko pozornosti pa raziskovalci namenjajo tudi kroničnemu vnetju, povezanemu s staranjem.
Pri tem leta še zdaleč niso edini dejavnik. Ljudje iste starosti se lahko med seboj močno razlikujejo, zato samo iz datuma rojstva ni mogoče sklepati, kako učinkovito deluje posameznikov imunski sistem.
Kaj raziskava pove – in česa ne?
Pri rezultatih je pomembno vedeti, kako so nastali. Avtorji so združili in analizirali velike obstoječe zbirke podatkov o imunskih celicah zdravih ljudi različnih starosti. Tako so lahko primerjali vzorce od zgodnje odraslosti do pozne starosti, vendar istih 1.828 ljudi niso spremljali več desetletij.
Zato 40 in 60 let nista dve natančni biološki meji, ki bi veljali za vsakogar. Gre za obdobji, ki sta v analiziranih podatkih posebej izstopali, medtem ko je pot posameznika lahko drugačna.
Še vedno pa ne poznamo celotnega odgovora na vprašanje, zakaj se spremembe posameznih vrst T-celic pojavljajo prav na tak način in kaj dolgoročno pomenijo za zdravje. To je del zgodbe, ki ga bodo morale razjasniti prihodnje raziskave.
Leta na koledarju tečejo enakomerno. Dogajanje v naših imunskih celicah je očitno precej manj predvidljivo – in prav razumevanje teh razlik bi lahko pomagalo bolje pojasniti, kako se naše telo v resnici stara.