V boju proti onesnaževanju s plastiko je bil včeraj v Sloveniji napravljen korak naprej. Od 1. septembra bodo namreč naprej trgovci, ki bodo prostovoljno pristopili k novemu dogovoru v obliki kodeksa, prenahali prodajati plastične nosilne vrečke. Toda, ali bo to zadostovalo in zakaj se vrečke enostavno ne prepovejo?
Slovenija z novim dogovorom le delno uresničuje ambiciozno okoljsko politiko, ki jo je zavzela v primerjavi z Evropskim parlamentom in Svetom EU, ko se je zavezala, da se v letu 2019 ukine prodaja lahkih nosilnih plastičnih vrečk (foto: flickr.com)
Dokument, ki ga je včeraj sprejela vlada Repblike Slovenije, spodbuja trgovska podjetja in posredno tudi potrošnike k bistvenemu zmanjšanju uporabe plastičnih nosilnih vrečk. Trgovci, ki bodo pristopili k novemu kodeksu, se bodo prostovoljno zavezali, da na blagajnah svojih maloprodajnih mest od 1. septembra letos potrošnikom ne bodo več prodajali plastičnih nosilne vrečke.
Natančneje gre za lahke plastične nosilne vrečke, ki so izdelane iz originalnega granulata z debelino stene manj kot 50 mikronov in reciklirane plastične nosilne vrečke, ki niso namenjene večkratni uporabi in niso izdelane iz recikliranih materialov (reciklatov, katerih masni delež v posamezni vrečki predstavlja najmanj 80 % vsebnosti reciklata ter niso označena s piktogramom, iz katerega je razvidno, da gre za najmanj 80 % vsebnost reciklata).
Raven potrošnje plastičnih nosilnih vrečk v EU se močno razlikuje, in sicer zaradi razlik v potrošniških navadah, okoljski ozaveščenosti ter učinkovitosti ukrepov politike, ki so jih že v preteklosti sprejele nekatere države članice EU. Nekaterim državam članicam EU je namreč uspelo občutno zmanjšati potrošnjo plastičnih nosilnih vrečk in v najuspešnejših sedmih državah je raven potrošnje takih vrečk že pred uveljavitvijo ‘Direktive 2015/720/EU’ znašala le 20 % povprečne potrošnje v EU.
Najbolj uspešne države so dosegle zmanjšanje potrošnje plastičnih nosilnih vrečk z naslednjimi ukrepi: z določitvijo nacionalnih ciljev za zmanjšanje potrošnje, s prepovedjo brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk, z določenimi ekonomskimi ukrepi (npr. okoljska dajatev) ter z ozaveščanjem potrošnikov.
Slovenska vlada je tako napravila korak naprej od prej omenjena Direktive, vendar tokrat oblast ni sprejela nobene za vse obvezujoče zakonske uredbe, ampak je elegantno zadevo preložila na dobro voljo in ekološko ozaveščenost trgovcev.