Obdobja suše v Slovenski Istri postajajo vse bolj pogosta in dolgotrajna, zato tudi kmetovalci potrebujejo vse več vode iz rek in potokov za zalivanje svojih pridelkov. Letos pa so se kmetje na ankaranski Bonifiki, ob Rižani in ob reki Badaševici zaradi nizkega rečnega vodostaja znašli pred dodatnimi ovirami.
En od neuporabljenih zadrževalnikov vode na reki Badaševici (foto: SJ)
Letos je bilo v Slovenski Istri dežja izjemno malo. Konkretno je deževalo le februarja, nekaj deževnih dni je bilo še v maju in v juniju, julija in avgusta pa so padavine prinesle le tri nevihtne fronte. Prvi vročinski val se je tam pričel že maja, drugi sredi junija, nato pa se dnevne temperature vse do danes niso še spustile pod 30 stopinj Celzija. Huda vročina je precej oklestila večino pridelkov, ki so od toplotnega šoka nehali rasti, ali so se povsem posušili.
Zato so lokalni kmetovalci letos poleti še bolj potrebovali vodo za zalivanje svojih njiv in vrtov. A so se mnogi znašli pred nepričakovanimi ovirami. Na ankaransko Bonifiko, kjer se namakalni kanali med njivami napajajo z vodo iz reke Rižane, že dlje časa postopno vdira morska voda. Voda postaja slana in neprimerna za namakanje, zato so na kritično točko pred začetkom poletja tam postavili nov začasni jez, dokler ne bo postavljen nov sistem zapornic.
»Novi objekt bo moral hkrati zagotavljati poplavno varnost, varovanje kmetijskih zemljišč pred vdorom slane vode, prehod vodnih organizmov ter možnost odvzema vode za namakanje. Ker trajne rešitve zaradi pravil javnega naročanja ni mogoče naročiti v okviru obstoječe pogodbe, je v pripravi novo enotno javno naročilo za projektiranje in izvedbo po načelu ‘projektiraj in zgradi’,« so sporočili z Ministrstva za okolje in prostor, kjer bodo predvidoma šele oktobra tudi objavili to javno naročilo.
Težave pa so imeli tudi kmetovalci in vrtičkarji ob zgornjem toku reke Rižane. Tam se je namreč vodostaj reke v avgustu tako močno znižal, da se je oglasila Ribiška družina Koper, ki je bila zaskrbljena zaradi preživetja rib. Zato je lokalne kmetovalce in vrtičkarje nekajkrat spomnila, da verjetno sploh nimajo vodnega dovoljenja za črpanje vode iz skoraj povsem suhe struge, zato naj tega na počnejo.
V zgodnjem toku reke Badaševice je prav tako pričelo zmanjkovati vode, kar pa je po svoje še najbolj absurdno. Ta reka se namreč delno napaja tudi iz Vanganelskega jezera, ki je bilo zgrajeno po II. svetovno vojni kot akumulacijsko jezero prav za namakanje ogromnih kmetijskih površin v dolini. Poleg tega so na reki vse do koprskega predmestja Šalare že tedaj na manj kot 4 km zgradili vsaj 8 zadrževalnikov vode.
A se ti zadrževalniki sploh ne uporabljajo, čeprav se je podnebje tako močno spremenilo. Za zagotavljanje bistveno večjih količin vode pred prihodnjim poletjem bi bila preprosta in poceni rešitev v vseh treh primerih ta, da bi s pregradami iz plohov in najlona že spomladi pravočasno dvignili gladini obeh rek -sploh na Badaševici, kjer je vsa struktura že zgrajena, potrebno je le vstaviti plohe pravih dimenzij v ‘tirnice’.