Slovensko zunanje ministrstvo je pred krompirjevimi počitnicami znova opozorilo na varnostne razmere v tujini. V uradnem izvozu MZEZ z dne 20. oktobra 2026 ima med 217 državami in območji 47 zapisov črno, rdeče ali oranžno opozorilo. Za potnike niso pomembne le razmere na počitniškem cilju: prav tako lahko vplivajo na letalske prestope in možnosti vrnitve domov.

Družina na letališču pred odhodom na počitnice. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Varnost je pomembna tudi pri izbiri letalske povezave

Jesenske šolske počitnice bodo od 26. do 30. oktobra, številne družine pa se že pripravljajo na nekajdnevni oddih zunaj Slovenije. Ob primerjavi cen letalskih vozovnic, hotelskih ponudb in vremenskih napovedi je mogoče hitro spregledati del poti, ki je na rezervaciji zapisan le kot prestop. Prav ta je lahko odločilen: letalska povezava prek države s strožjim varnostnim opozorilom zahteva drugačen razmislek kot neposreden let na isti cilj.

Kako občutljiv je letalski promet na nepredvidene dogodke, je pokazalo avgustovsko neurje na letališču v Zürichu. Kot so poročale Dnevne Novice v članku o odpovedanih letih zaradi neurja na letališču Zürich, je bilo odpovedanih 27 letov, spremembe pa so prizadele približno 3.100 potnikov. Takrat je bil vzrok vreme, ne varnostno opozorilo; primer vseeno pokaže, kako hitro se motnje razširijo na nadaljnje povezave. Pri ločeno kupljenih vozovnicah je položaj še zahtevnejši, saj prevoznik ni nujno dolžan zagotoviti novega leta do končnega cilja.

Pet stopenj opozoril in 47 držav s strožjimi opozorili

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) države in območja razvršča v pet stopenj. Črna je poziv k zapustitvi države, rdeča pomeni, da so odsvetovana vsa potovanja, oranžna pa turistična in druga nenujna potovanja. Rumena opozarja na povečano previdnost, zelena na običajne previdnostne ukrepe. Barva velja za splošno oceno; znotraj posamezne države lahko za določena območja veljajo precej strožja priporočila.

V sporočilu MZEZ z dne 19. oktobra je navedenih 27 držav in območij, za katere odsvetuje vsa potovanja, ter še 19 z odsvetovanimi nenujnimi potovanji. Izvoz uradne evidence z naslednjega dne vsebuje 15 črnih, 13 rdečih in 19 oranžnih zapisov, skupaj 47. Med rdečimi je tudi Eritreja, ki v predhodnem poimenskem izboru ni bila navedena. Oba vira torej kažeta različen obseg seznama, ne pojasnjujeta pa vzroka za razliko. V celotni evidenci je še 94 rumenih in 76 zelenih zapisov. Posamezna opozorila in regionalne posebnosti so objavljeni na uradnem seznamu držav MZEZ.

V oranžno kategorijo so v izvozu uvrščeni Združeni arabski emirati, Katar, Oman in Kuba. Za slovenske potnike sta posebej zanimiva prva dva: Dubaj in Doha sta veliki prestopni vozlišči na letalskih poteh v Azijo, Afriko in drugam. Tudi če je končni cilj označen zeleno, lahko vmesni postanek poteka v državi, kjer ministrstvo turistična potovanja odsvetuje. To še ne pomeni, da je vsak tranzit nemogoč ali prepovedan, pomeni pa, da je treba razlikovati med kratkim prestopom in načrtovanim vstopom v državo.

Pomembno je predvsem, ali mora potnik med letoma zapustiti tranzitno območje, ponovno oddati prtljago ali opraviti mejne formalnosti. Pri odpovedi povezovalnega leta se lahko kratek postanek spremeni v nepričakovano čakanje. Za Kubo, ki je prav tako označena oranžno, je sporočilo drugačno, vendar enako jasno: običajnega turističnega oddiha ministrstvo v takšni kategoriji ne priporoča. Pred nakupom aranžmaja zato ni dovolj pogledati le cene in pogojev odpovedi, temveč tudi razlog za veljavno opozorilo.

Konzularna pomoč ima v kriznih razmerah svoje omejitve

Slovenski državljani imajo v tujini možnost poiskati konzularno pomoč, vendar ta ni neomejena. MZEZ posebej opozarja, da je na območjih z oranžno, rdečo ali črno stopnjo lahko pomoč omejena, otežena ali celo onemogočena. Če so ceste zaprte, komunikacije prekinjene ali dostop do posameznega območja nevaren, lahko slovensko diplomatsko predstavništvo nudi predvsem informacije in usmeritve, ne pa nujno neposredne pomoči na kraju samem.

V običajnih okoliščinah konzularni uslužbenci pomagajo pri izgubi dokumentov, stikih s svojci in iskanju informacij o pristojnih lokalnih službah. Ob oboroženem konfliktu ali širših nemirih so možnosti bistveno manjše; potnik zato ne more računati, da bo ob vsakem zapletu takoj organizirana vrnitev v Slovenijo. Prav zaradi teh omejitev imajo opozorila ministrstva težo tudi takrat, ko so leti in turistične rezervacije še vedno na voljo.

eLastovka, potovalni dokumenti in nujni kontakti

Pred odhodom je mogoče potovanje registrirati v spletni oziroma mobilni aplikaciji eLastovka. Ta združuje kontakte slovenskih predstavništev in nujne telefonske številke, ministrstvu pa omogoča obveščanje registriranih uporabnikov ob kriznih dogodkih. Informacije o njeni uporabi posreduje tudi klicni center 114. Ureditev registracije je preprostejša doma kot takrat, ko potnik v tujini že rešuje težavo.

Pred potjo je treba poskrbeti še za veljavne dokumente, morebitna vstopna dovoljenja in ustrezno zdravstveno zavarovanje. Koristno je, da so osnovni podatki o rezervacijah in pristojnem veleposlaništvu shranjeni tudi brez povezave z internetom. Po navedbah MZEZ uporabniki operaterjev A1, BOB, Telekom in Telemach ob povezavi v tuje mobilno omrežje prejemajo SMS s kontaktom pristojnega slovenskega predstavništva. Za nujne konzularne primere je na voljo dežurna služba ministrstva na številki +386 1 478 22 19 in naslovu dezurni.mzez@gov.si.

Počitnice se začnejo z odločitvijo, ne šele z odhodom

Varnostna razvrstitev je posnetek določenega trenutka. Podatki v grafiki veljajo za izvoz z dne 20. oktobra 2026, do odhoda na počitnice pa se lahko ocena za posamezno državo spremeni. Tudi zelena oznaka ne pomeni popolne odsotnosti tveganj: opozorilo se lahko nanaša na določena območja, druga tveganja pa izhajajo iz vremena, prometa ali krajevnih razmer.

Dobro pripravljen popotnik poleg načrta za prihod pozna tudi možnosti za povratek, če let odpade ali se razmere na poti spremenijo. Pri kratkih jesenskih počitnicah je lahko prav nekaj ur, namenjenih takšni pripravi, razlika med manjšim zapletom in izgubljenimi dnevi dopusta.

Najpomembnejše vprašanje pred krompirjevimi počitnicami zato ni samo, kam se splača odpotovati, temveč tudi, od kod se bo mogoče varno vrniti.