Pred dnevom spomina na mrtve se na slovenskih pokopališčih začenjajo priprave na praznik, ki združuje družinske spomine, dolgoletne običaje in množične obiske grobov. Ob tem se znova odpirajo vprašanja o cenah nagrobnih sveč in cvetja, njihovi porabi ter okoljskih posledicah. Uradni podatki razkrivajo, kako so se navade spreminjale skozi leta in koliko odpadnih sveč ostane za nami.

Pokopališče v soju nagrobnih sveč ob dnevu spomina na mrtve. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Slovenija v pričakovanju dneva spomina na mrtve

Letošnji dan spomina na mrtve bo v nedeljo, 1. novembra 2026. Dan prej, v soboto, bo dan reformacije. Oba sta v Sloveniji dela prosta dneva, vendar letos sovpadata s koncem tedna, zato zaposlenim z običajnim delovnikom od ponedeljka do petka ne prinašata dodatnega prostega dne.

Oktobra se podoba pokopališč postopoma spreminja. Stare aranžmaje zamenjujejo sveže krizanteme, ob nagrobnikih se pojavljajo nove sveče, obiskovalci pa čistijo in urejajo grobove. Nekateri pridejo sami, drugi skupaj z družino. Za marsikoga je to tudi priložnost za srečanje s sorodniki, ki živijo v drugih krajih in se med letom redkeje vidijo. Ob osebnem spominjanju ima praznik tudi širši pomen. Po Sloveniji ob tej priložnosti potekajo spominske slovesnosti in polaganja vencev ob spomenikih žrtvam vojn ter drugih zgodovinskih dogodkov. Družinskim običajem se tako pridružuje poklon ljudem, katerih usode so zaznamovale slovensko zgodovino.

Dan mrtvih, vsi sveti in dan spomina na mrtve – kakšna je razlika?

Prvi november poznamo pod različnimi imeni, ki jih pogosto uporabljamo kot sopomenke, čeprav njihov pomen ni povsem enak. Uradno gre za dan spomina na mrtve, v vsakdanjem pogovoru pa mu pravimo tudi dan mrtvih. Izraz vsi sveti izhaja iz katoliške tradicije, v kateri je 1. november praznik vseh svetih. Dan pozneje, 2. novembra, Cerkev obeležuje spomin vseh vernih rajnih.

Obiskovanje grobov danes presega verski okvir. Na pokopališča prihajajo ljudje različnih prepričanj, družine pa ohranjajo običaje, ki so se pogosto oblikovali skozi več generacij. Nekateri si praznika brez prižgane sveče ne predstavljajo, drugi prinesejo cvetje ali se ob grobu zgolj za nekaj trenutkov ustavijo. Razlike v načinu obeleževanja ne povedo ničesar o tem, koliko komu pomeni spomin na bližnjega.

Slovenci na leto kupimo milijone nagrobnih sveč

Ko se ob prvem novembru stemni in na pokopališčih zagori množica sveč, je težko oceniti, koliko jih Slovenci dejansko porabimo. Podatki o količinah, danih na trg, pa pokažejo razsežnost običaja in spremembe, ki so se zgodile v zadnjih petnajstih letih. Po podatkih Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je bilo leta 2024 na slovenski trg danih približno 3.610 ton nagrobnih sveč. Ob povprečni masi 430 gramov na svečo to pomeni približno 8,4 milijona izdelkov oziroma 3,9 sveče na prebivalca. Slovenija se po porabi nagrobnih sveč še vedno uvršča med države evropskega vrha, skupaj s Hrvaško, Poljsko in Avstrijo.

Leta 2010 je bilo na trg danih 6.856 ton nagrobnih sveč, kar pomeni, da se je njihova skupna masa do leta 2024 zmanjšala za skoraj 48 odstotkov. Upad pa ni bil enakomeren. Leta 2023 je količina znašala 3.544 ton, leto pozneje pa se je nekoliko povečala. Po dolgoletnem zmanjševanju se je količina sveč na trgu v zadnjih letih precej ustalila.

Ocenjenih 8,4 milijona sveč se nanaša na celotno leto 2024, ne na število sveč, prižganih prav na dan mrtvih. Gre za izračun iz skupne mase izdelkov, danih na trg, in njihove povprečne teže, ne za neposredno štetje nakupov. Koliko sveč bodo obiskovalci prinesli na grobove ob letošnjem prazniku, iz teh podatkov ni mogoče ugotoviti.

Cene nagrobnih sveč in cvetja: Koliko bomo odšteli letos?

Nakup sveč in cvetja je lahko precejšen izdatek, še posebej za družine, ki skrbijo za več grobov. Medtem ko nekateri izberejo eno svečo in lončnico, drugi kupujejo večje komplete, krizanteme in pripravljene nagrobne aranžmaje. Razlike v cenah so zato lahko občutne. V Lidlovi oktobrski ponudbi komplet šestih nagrobnih sveč stane 5,99 evra, komplet osmih pa 9,99 evra. Za tri večje sveče XXL je treba odšteti 4,49 evra, komplet treh elektronskih sveč XXL pa stane 5,98 evra. V ponudbi je tudi drug komplet šestih sveč za 7,99 evra. Navedene ponudbe sveč veljajo do 30. oktobra 2026, pri čemer je komplet osmih sveč v ponudbi že od 28. septembra.

Pri cvetju je ponudba časovno nekoliko drugačna. Med 15. in 21. oktobrom je velikocvetna krizantema na voljo za 2,99 evra, druga krizantema za 5,49 evra, jesenska vresa pa za 2,49 evra. Za obdobje od 22. do 28. oktobra sta med drugim napovedana nagrobna aranžmaja za 8,99 in 12,99 evra. Kdor bo nakup opravil bližje prazniku, bo zato lahko izbiral tudi med izdelki, ki jih trgovec v tem tednu še ne ponuja.

Koliko bi stal nakup nekaj osnovnih izdelkov? Komplet šestih sveč za 5,99 evra in krizantema za 5,49 evra skupaj staneta 11,48 evra. Če bi kupec od 22. oktobra dodal še aranžma za 8,99 evra, bi za vse tri izdelke odštel 20,47 evra. Gre za primer izračuna na podlagi objavljenih cen, ne za podatek o povprečni porabi slovenskega gospodinjstva. V cvetličarnah, na tržnicah in pri prodajalcih pred pokopališči so lahko cene drugačne. Tudi navedene trgovske ponudbe so časovno omejene, razpoložljivost posameznih izdelkov pa je odvisna od zalog. Pri primerjavi zato ni pomembna samo cena, temveč tudi velikost in vrsta sveče oziroma cvetličnega aranžmaja.

Pečen kostanj in stojnice: Kaj bodo ponujali pred pokopališči?

Obisk pokopališča ima v dneh okoli prvega novembra tudi značilen jesenski spremljevalni utrip. Pred večjimi pokopališči se ob prodajalcih cvetja in nagrobnih sveč ponekod pojavijo še stojnice s pečenim kostanjem. Njegov vonj marsikoga spomni na hladne oktobrske dni in družinske obiske grobov.

Da je takšna ponudba predvidena tudi letos, kaže razpis Ljubljanskih parkirišč in tržnic, objavljen 25. septembra 2026. Javno podjetje je zbiralo ponudbe za najem prodajnih mest za peko kostanja na območju Starih in Novih Žal. Rok za prijavo se je iztekel 7. oktobra, razpisna dokumentacija pa je predvidevala lokacije na obeh delih pokopališča. Objavljeni razpis še ne pomeni, da bodo zasedena vsa prodajna mesta. Število dejanskih ponudnikov in njihove prodajne cene iz same objave niso razvidni, zato za zdaj ni mogoče napovedati, koliko stojnic s kostanjem bo obiskovalce pričakalo ob prazniku.

Na ljubljanskih Žalah je v obdobju okoli prvega novembra običajno organizirana tudi prodaja cvetja in sveč. Na prodajnih klopeh in stojnicah lahko obiskovalci kupijo izdelke za ureditev grobov, ne da bi se morali pred obiskom posebej ustaviti v trgovini. Praznična ponudba tako dopolnjuje običajno prodajo na območju pokopališča. Drugod je podoba lahko precej drugačna. Na manjših pokopališčih pogosto ni stalnih prodajnih mest, drugje se prodajalci pojavijo samo v dneh pred praznikom. Ponudba in cene pečenega kostanja so zato odvisne od posamezne lokacije in prodajalca.

Obiski pokopališč: Več prometa in previdnost na parkiriščih

V dneh pred praznikom se običajno poveča tudi promet na cestah, ki vodijo do pokopališč. Zlasti v večjih mestih se lahko pojavijo zastoji, parkirna mesta pa se hitro zapolnijo. Obiskovalcem zato koristi, če se na pot odpravijo nekoliko prej, preverijo možnosti javnega prevoza in upoštevajo morebitno začasno prometno ureditev. Morebitne zapore cest, posebni parkirni režimi in dodatne avtobusne povezave so odvisni od posameznih občin ter upravljavcev pokopališč. Ker se lahko ureditev razlikuje tudi med lokacijami znotraj iste občine, je pred odhodom priporočljivo preveriti aktualna uradna obvestila. Napovedane gneče namreč ni mogoče enačiti z že potrjenimi prometnimi omejitvami.

Ob prometu velja pozornost nameniti še varnosti osebnih stvari. Policija opozarja, da so lahko parkirana vozila ob pokopališčih tarča tatov in vlomilcev. Torbic, denarnic, telefonov in drugih vrednih predmetov zato ni priporočljivo puščati na vidnih mestih v avtomobilih. Previdnost je potrebna tudi med urejanjem grobov, ko obiskovalci osebne stvari pogosto odložijo poleg sebe. Na podobne nevarnosti so opozarjale tudi Dnevne Novice. O tem, da policija opozarja na previdnost ob obiskih pokopališč, so pisale že v prejšnjem prispevku, v katerem so bila izpostavljena tudi tveganja tatvin in prometne gneče. Čeprav gre za starejša opozorila, ostajajo osnovni varnostni nasveti uporabni tudi ob letošnjem prazniku.

Kaj razkrivajo podatki o odpadnih nagrobnih svečah?

Ko praznični obisk mine in sveče dogorijo, na pokopališčih ostanejo velike količine odpadkov. Plastična in steklena ohišja, kovinski pokrovčki ter ostanki voska zahtevajo ločeno zbiranje in nadaljnjo obdelavo, pri elektronskih svečah pa se temu pridružijo še baterije in elektronski deli. Uradna analiza Agencije Republike Slovenije za okolje za leto 2024 razlikuje med količino odpadkov, prevzetih iz zabojnikov za nagrobne sveče, in ocenjeno dejansko maso odpadnih sveč. Po podatkih ARSO so nosilci skupnih sistemov od izvajalcev javnih služb in upravljavcev pokopališč prevzeli 1.567.420 kilogramov odpadkov. V tej količini so bili tudi drugi nepravilno odloženi odpadki in padavinska voda.

Na podlagi podatkov o materialih, nastalih pri predelavi, je ARSO maso samih odpadnih nagrobnih sveč ocenil na 1.167.306 kilogramov oziroma približno 1.167 ton. Ocenjena masa sveč je bila tako za približno 400 ton manjša od skupne mase prevzetih odpadkov. Razlika kaže, zakaj vsebine namenskih zabojnikov ni pravilno v celoti obravnavati kot odpadne sveče. Podatki se nanašajo na celotno leto, ne zgolj na obdobje okoli prvega novembra. Sveče so lahko kupljene, uporabljene in odložene v različnih obdobjih, zato količina izdelkov, danih na trg, in masa zbranih odpadnih sveč nista neposredno primerljivi.

Kam sodijo pogorele sveče in ali so elektronske boljša izbira?

Odpadne nagrobne sveče je treba odložiti v posebej označene zabojnike na pokopališčih oziroma na za to določenih zbirnih mestih. Mednje sodijo tudi elektronske nagrobne sveče z baterijami, ne glede na to, ali imajo plastično, kovinsko ali stekleno ohišje. Drugi predmeti, s katerimi okrasimo grob, ne sodijo samodejno med odpadne sveče. Posode za cvetje, plastični okraski in drugi materiali zahtevajo ustrezno ločevanje ali ponovno uporabo.

V zadnjih letih so se v ponudbi uveljavile tudi elektronske in solarne sveče, vendar vprašanje, ali so okolju prijaznejše od klasičnih, nima preprostega odgovora. Upoštevati je treba materiale, trajanje uporabe, baterije, možnost ponovnega polnjenja in način ravnanja z izdelkom po koncu življenjske dobe. Samo dejstvo, da sveča nima plamena, še ne pomeni, da je njen vpliv na okolje manjši. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo zato ne daje splošne prednosti posamezni vrsti sveč. Obiskovalce spodbuja predvsem k premišljeni uporabi in pravilnemu ločevanju odpadkov. Kdor želi zmanjšati njihovo količino, lahko izbere manj sveč, izdelke za ponovno polnjenje, lončnico ali naravni aranžma.

Se navade Slovencev ob dnevu mrtvih spreminjajo?

Manjša skupna masa nagrobnih sveč na slovenskem trgu še ne pomeni nujno, da ljudje redkeje obiskujejo grobove ali manj pozornosti namenjajo spominu na pokojne. Morda kupujejo manj izdelkov, morda izbirajo lažje sveče ali pa se odločajo za drugačne načine obeleževanja. Kolikšen je vpliv posameznega razloga, razpoložljivi podatki ne povedo.

V družinah se medtem ohranjajo zelo različni običaji. Nekateri pred praznikom skupaj uredijo grobove, drugi se na pokopališču srečajo šele prvega novembra. Za ene je pomembna prižgana sveča, za druge pogovor o človeku, ki ga ni več. Prav takšne osebne navade dajejo prazniku pomen, ki ga statistika ne more zajeti. Ko bodo konec oktobra obiskovalci znova urejali grobove, izbirali cvetje in prižigali sveče, se bodo ob znanih običajih pokazale tudi razlike med generacijami in družinami. Nekdo bo prinesel več sveč, drugi eno samo. Oboje je lahko del iste tradicije, katere bistvo ni v številu kupljenih izdelkov, temveč v tem, komu so namenjeni.