Evropska komisija je predstavila pregled sprejetih ukrepov za boljše pravno urejanje na ravni EU. Poročilo kaže, da se je način oblikovanja politike EU z boljšim pravnim urejanjem izboljšal, vendar obstaja tudi potreba po nadaljnjih ukrepih.
Juncker zagotavlja, da Komisija ukrepa le tedaj, če EU prinaša dodano vrednost (foto: europarl.europa.eu)
Boljše pravno urejanje je osnova vseh prizadevanj Komisije za uresničitev desetih političnih prednostnih nalog predsednika Junckerja, ki zagotavlja, da Komisija ukrepa le, če EU prinaša dodano vrednost, in sicer na najučinkovitejši in čim manj obremenjujoč način. Komisija je sicer že leta 2015 sprejela agendo za boljše pravno urejanje, s katero je preoblikovala svoje notranje delovne metode in postopke načrtovanja.
Boljše pravno urejanje so od tedaj vključili v vse faze cikla načrtovanja in oblikovanja programov ter predložili racionalizirane letne delovne programe. Pri boljšem pravnem urejanju gre za profesionalizacijo vseh vidikov oblikovanja politik in ohranjanje njegove ustreznosti za današnji svet. Za odpiranje postopka oblikovanja politik EU je Komisija od leta 2015 organizirala več kot 400 javnih posvetovanj, novi portal Povejte svoje mnenje pa je imel leta 2018 skoraj 900.000 obiskov.
Evropska komisija je pravkar predstavila podroben pregled ukrepov, ki jih je uvedla Junckerjeva Komisija, da bi z bolj odprtim, preglednim in z dokazi podprtim oblikovanjem politik državljankam in državljanom ter podjetjem v EU zagotovila boljše rezultate. To poročilo kaže, da so bila prizadevanja za umestitev boljšega pravnega urejanja v središče postopka odločanja uspešna, kar bo mogočilo še nadaljnje izboljšave.
Prvi podpredsednik Komisije Frans Timmermans je ob tem pojasnil: „Obstaja široko soglasje o tem, da dajemo zgled. Pozivajo nas, naj ohranimo svojo zavezanost boljšemu pravnemu urejanju, ki je zdaj osrednji element odločanja na evropski ravni. Svoja prizadevanja moramo razvijati in krepiti, zlasti v postfaktičnem svetu, v katerem je ogroženo bistvo demokratične razprave in avtoritete znanosti.“
Po predstavitvi Agende za boljše pravno urejanje leta 2015 je bil zdaj pravi trenutek za pregled prizadevanj Komisije, da se utrdi in ohrani to novo institucionalno kulturo. Rezultati pregleda stanja pravijo, da se je z boljšim pravnim urejanjem izboljšal tudi način oblikovanja politike EU. Komisija je od leta 2015 organizirala več kot 400 javnih posvetovanj, v katerih so sodelovali milijoni Evropejk in Evropejcev.
Tako je na primer posvetovanje o ureditvi poletnega časa prejelo 4,6 milijona odgovorov, posvetovanje o vrednotenju direktive o pticah in habitatih pa več kot pol milijona. Novi portal ‘Povejte svoje mnenje’, ki je enotna vstopna točka za Evropejke in Evropejce, da lahko prispevajo k oblikovanju politik EU, je imel v letu 2018 skoraj 900 000 obiskov.
V prihodnosti bi morali poiskati nove načine za ozaveščanje o različnih priložnostih za prispevanje k oblikovanju politik EU. To bi posledično pripomoglo k učinkovitejšemu vključevanju javnosti v oblikovanje politik. Ocene učinka in vrednotenja so trdna podlaga za politično odločanje, vendar ga ne nadomeščajo. Novoustanovljeni Odbor za regulativni nadzor, katerega novo letno poročilo je že na voljo, zagotavlja kakovost takšnih podpornih analiz.
V 75 % primerov so ocene učinka temeljile na vrednotenju že obstoječe zakonodaje. Obenem pa so bile pri boljšem pravnem urejanju v praksi včasih potrebne prilagoditve in izjeme, ko se je bilo treba odzvati na nujne politične potrebe, kot na primer na vrhuncu migracijske krize. Komisija je tudi predstavila približno 150 pobud za poenostavitev, ki zmanjšujejo nepotrebna upravna bremena in hkrati podpirajo cilje politike ter se odzvala tudi na skoraj 90 mnenj novoustanovljene platforme REFIT.
Enostavnejša in manj obremenjujoča zakonodaja izboljšuje izvajanje, skladnost s predpisi in izvrševanje, kar postopoma vodi do boljših rezultatov, zlasti za mala in srednja podjetja. Evropski parlament, Svet, Komisija in države članice so skupaj odgovorni za sprejemanje in izvajanje visokokakovostne zakonodaje EU, ki ustreza svojemu namenu in ne prinaša nepotrebne kompleksnosti. Komisija lahko nekatere izboljšave spodbuja, ne more pa jih zagotoviti čisto sama.
Tako lahko na primer javna posvetovanja dosežejo precej širšo javnost, če so vključene druge institucije na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Poleg tega je treba bolj sistematično analizirati učinek sprememb, ki jih Evropski parlament in/ali Svet predlagata v zvezi s predlogi Komisije. Države članice bi tudi lahko bolj pregledno poročale o nacionalnih ukrepih, sprejetih za izvajanje prava EU, zlasti kadar takšni ukrepi presegajo tisto, kar zahteva pravo EU (tako imenovano čezmerno prenašanje).
Komisija bo 29. aprila organizirala konferenco, na kateri bo ocenila prizadevanja za boljše pravno urejanje, si izmenjala mnenja s skupnostmi deležnikov iz civilne družbe, podjetij, raziskav, javnih organov in socialnih partnerjev ter razpravljala o možnih nadaljnjih korakih). Komisija si je tudi prizadevala, da bi zakonodaja EU ustrezala svojemu namenu. Predstavila je približno 150 pobud za poenostavitev in se odzvala na skoraj 90 mnenj novoustanovljene platforme REFIT.
Boljše pravno urejanje pa pomeni tudi skupna prizadevanja. Na spletni strani Komisije so v poročilu zapisali še, da Komisija lahko spodbuja nekatere izboljšave, vendar so za sprejemanje in izvajanje zakonodaje pristojni tudi Evropski parlament, Svet EU in države članice EU.