Pod na videz mirnim vulkanskim jezerom Laacher See na zahodu Nemčije znanstveniki odkrivajo presenetljivo živahno dogajanje. Več kot 500 lokalnih mikropotresov in sledi fluidov globoko v zemeljski skorji kažejo, da vulkanski sistem, ki je pred približno 13.000 leti povzročil silovit izbruh, še zdaleč ni geološko povsem miren. Novi podatki pa ne pomenijo, da Nemčiji grozi skorajšnji vulkanski izbruh – raziskovalcem predvsem omogočajo precej natančnejši vpogled v dogajanje kilometre pod površjem.

Vulkansko jezero Laacher See v zahodni Nemčiji, pod katerim znanstveniki zaznavajo aktivne geološke procese in številne mikropotrese. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Več kot 500 potresov razkrilo dogajanje pod površjem

Laacher See v nemški zvezni deželi Porenje-Pfalška je danes slikovito jezero, obdano z gozdovi, vendar njegov mirni videz skriva burno geološko preteklost. Jezero leži v kalderi vulkana, širše območje vzhodnega Eifla pa znanstveniki že dolgo spremljajo zaradi šibkih potresov in izpustov ogljikovega dioksida.

Nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Communications Earth & Environment, zdaj ponuja podrobnejši pogled v globino. Raziskovalci so z gosto mrežo seizmoloških postaj med septembrom 2022 in avgustom 2023 zaznali več kot 500 lokalnih mikropotresov. Večina je bila tako šibkih, da jih prebivalci na površju niso čutili, njihovi seizmični valovi pa znanstvenikom razkrivajo procese, ki jih drugače ni mogoče neposredno opazovati.

Posebno pozornost je pritegnila seizmična cona Ochtendung jugovzhodno od Laacher See. Analiza je pokazala izrazite spremembe lastnosti kamnin, raziskovalci pa so na globini približno 12 do 14 kilometrov prepoznali območja, bogata s fluidi, povezanimi z magmatskim sistemom.

Kaj se skriva 12 do 14 kilometrov pod Nemčijo?

Globoki fluidi se lahko premikajo skozi razpoke in šibkejše dele zemeljske skorje. Pri tem se spreminja tlak v kamninah, kar lahko vpliva na prelome in sproži zelo šibke potrese. Prav takšni dogodki znanstvenikom pomagajo sestavljati sliko notranjosti vulkanskega sistema.

Ugotovitve ne pomenijo, da se pod območjem kopiči velika količina magme, ki bi se pripravljala na skorajšnji izbruh. Raziskovalci poskušajo predvsem razumeti, kako se fluidi premikajo skozi skorjo in kako so ti procesi povezani z vztrajno mikroseizmičnostjo vzhodnega Eifla. Kako zapleteni so lahko procesi pod vulkani, kažejo tudi druga odkritja – znanstveniki so denimo pod aktivnim vulkanom odkrili skriti rezervoar, ki je ponudil nov vpogled v dogajanje globoko pod površjem.

O novih ugotovitvah danes poroča tudi Euronews, ki odpira vprašanje, ali zaznana aktivnost pomeni ponovno prebujanje Laacher See. Trenutni znanstveni podatki za tak sklep ne zadoščajo. Kažejo pa, da globoko pod enim najbolj znanih vulkanskih območij Nemčije še vedno potekajo aktivni geološki procesi.

Meritve odkrile še več mikropotresov

Širšo sliko ponuja raziskava, objavljena februarja 2026 v reviji Geophysical Journal International. Znanstveniki so za enoletno obdobje sestavili razširjen katalog z več kot tisoč mikropotresi. Njihova razporeditev in značilnosti kažejo, da na seizmičnost pod Neuwiedsko kotlino in območjem Laacher See poleg tektonskih napetosti vplivajo tudi globoki fluidni oziroma magmatski procesi.

Raziskave tako potrjujejo, da vzhodni Eifel ni geološko mrtvo območje. K sestavljanki prispevajo tudi izpusti ogljikovega dioksida in meritve helija, ki kažejo na globok izvor dela plinov. Za geologe je ključno vprašanje, kako so med seboj povezani stari magmatski sistem, premikanje fluidov in drobni potresi, ki jih danes zaznavajo občutljivi seizmometri.

Prav tehnološki napredek je eden od razlogov, da je slika dogajanja pod Laacher See danes precej podrobnejša. Gostejša mreža merilnih postaj omogoča zaznavanje dogodkov, ki so tako šibki, da bi jih bilo brez sodobne opreme mogoče spregledati.

Pred približno 13.000 leti je sledil silovit izbruh

Laacher See vzbuja posebno pozornost zaradi svoje preteklosti. Jezero je nastalo v kalderi po velikem eksplozivnem izbruhu pred približno 13.000 leti. Dogodek je dosegel šesto stopnjo indeksa vulkanske eksplozivnosti VEI in velja za največji eksplozivni vulkanski dogodek v srednji Evropi v poznem kvartarju.

V ozračje so bile takrat izstreljene ogromne količine vulkanskega materiala, sledi tefre iz Laacher See pa so znanstveniki odkrili daleč od območja današnjega jezera. Posledice izbruha torej niso bile omejene zgolj na neposredno okolico vulkana.

Zaradi takšne preteklosti novi podatki o potresih pod vzhodnim Eiflom hitro vzbudijo pozornost. Toda silovit izbruh pred tisočletji in današnja mikroseizmičnost sta dve različni stvari. Sedanje meritve same po sebi ne kažejo, da bi se podoben dogodek pripravljal ponoviti.

Ali se vulkan Laacher See prebuja?

Kratek odgovor je: znanstveniki tega na podlagi sedanjih podatkov ne trdijo. Več kot 500 zaznanih mikropotresov kaže na aktivne procese globoko pod območjem, ne pa na skorajšnji izbruh vulkana Laacher See.

Če bi se večja količina magme začela pomikati proti površju, bi strokovnjaki iskali kombinacijo dodatnih opozorilnih znakov, med drugim spremembe v značilnostih in globini potresov, deformacije površja ter spremembe v izpustih plinov. Takšnih jasnih znakov skorajšnjega izbruha trenutno niso zaznali.

Laacher See zato za zdaj ni prizorišče vulkanskega alarma. Ostaja pa eno najzanimivejših vulkanskih območij v srednji Evropi, kjer nove meritve znanstvenikom omogočajo vse natančnejši vpogled v procese globoko pod površjem.