EU bi si rada zagotovila povsem zanesljivo oskrbo s kritičnimi surovinami. Zato so na plenarnem zasedanju Parlamenta EU včeraj sprejeli predlog novega zakona, predlog o ustanovitvi novega organa EU in še nekaj drugih konkretnih predlogov – vse za področje kritičnih surovin.
Po vsem svetu se intenzivno iščejo in kopljejo kritične surovine (foto: pxhere.com)
Ker sodobna gospodarstva ne morejo preživeti brez uporabe kritičnih surovin, si želi EU zagotoviti stabilno, trajnostno in krožno oskrbo s temi surovinami. Kot je za evropske procedure značilno, so prvi korak v tej smeri naredili na oktobrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, kjer so najprej predlagali spremembe ‘Zakona o kritičnih surovinah – CRMA’.
»Shema, o kateri je Parlament EU glasoval v torek, si prizadeva usmeriti ciljno usmerjeno podporo strateškim projektom, ki zajemajo celotno vrednostno verigo, od rudarjenja in predelave do rafiniranja in recikliranja. Ti ukrepi so zasnovani tako, da pospešijo zmogljivosti pridobivanja, predelave, recikliranja in nadomeščanja, s čimer se diverzificirajo dobavne verige EU,« so glede novega zakona sporočili s Parlamenta EU.
Evro-poslanci pa so se izrekli tudi za ustanovitev novega ‘Centra za kritične surovine – CRM’. Ko bo do te ustanovitve tudi res prišlo, bo CRM zaživel kot nova samostojna agencija EU z namenskim financiranjem, jasnim upravljanjem in z demokratično legitimnostjo. Center naj bi skrbel za osredotočeno zbiranje tržnih informacij, načrtovanje odpornosti, kopičenje zalog, skupne nabave, sodelovanje deležnikov in za delovanje finančnih instrumentov.
Omenili so tudi, da naj bi CRM prejel 2 milijard evrov, predvidenih v dolgoročnem proračunu EU za obdobje 2028–2034. Za boljšo oskrbo s kritičnimi materiali pa bo potrebna nova pogojna klavzula o nadzoru izvoza, ki bi Komisiji EU omogočila, da omeji izvoz evropskih odpadkov in še posebej odpadkov s trajnimi magneti. Tako bi materiali, ki jih je mogoče reciklirati, ostali znotraj EU.
Centralizirala naj bi se tudi analiza odpornosti – namesto posameznih držav članic EU bi bila Komisija EU odgovorna za ugotavljanje, katera ‘velika’ podjetja uporabljajo kritične surovine v določenem strateškem sektorju (npr. baterije, vodikova oprema, letala, droni, sateliti ali napredni čipi) in pri katerih podjetjih bi se zato sprožile obveznosti glede odpornosti, kot sta kartiranje dobavnih verig in sprejemanje ukrepov za zmanjšanje ranljivosti.
Govora je bilo tudi o uvedbi mehanizmov za stabilizacijo cen, kot so ‘Pogodbe o razliki v ceni’ (angl. CfD), ki bi razvijalcem projektov na področju pridobivanja, predelave in recikliranja zagotovile predvidljivost prihodkov. Prav tako želijo razširiti obstoječi mehanizem EU za skupno nabavo, da bi omogočili usklajeno strateško kopičenje zalog kritičnih surovin v državah članicah in podjetjih.
Nazadnje so s Parlamenta EU poudarili obrambno-varnostno razsežnost kritičnih surovin. Zahtevali so, da se prihajajoči evropski program za obrambno industrijo uporabi tudi za financiranje strateških projektov na področju surovin, ki so ključni za varnostne in obrambne zmogljivosti EU.