Varuhi slovenskega spleta so se pred kratkim posvetili varnosti dokumentov, oz. varnostnim kopijam podatkov.
Prave vrednosti podatkov se pogosto zavemo šele tedaj, ko jih izgubimo – zato so varnostne kopije tako pomembne (foto: pixabay.com)
Kot klasičen primer, ki se lahko zgodi vsakomur, so na spletni strani Varni na internetu (VNI) omenili tistega, ko v službi nekdo dobi elektronsko sporočilo z znanega naslova. Sporočilu je pripeta datoteka, ki jo nič hudega sluteči zaposleni odpre – lahko gre za kakšno posebno ponudbo, vabilo na dogodek, zapisnik sestanka, obvestilo o neplačanem računu ali pa celo obvestilo o neporavnanih obveznostih do Finančne uprave RS.
V trenutku, ko uporabnik odpre priponko, pa sledi šok. Izsiljevalski kripto virus kljub nameščenemu antivirusu zašifrira vse dokumente na računalniku, na omrežnih diskih in priključenem USB disku, na namizju pa pusti sporočilo z navodili za odkup šifrirnega ključa. Zanj mora plačati v eni izmed kriptovalut, zneski pa se gibljejo od nekaj 100 do več 10.000 €. A še bolj kot to je boleča ugotovitev, da so vsi zasebni in službeni dokumenti, pogodbe, tabele, podatki, itd., najbrž za vedno izgubljeni.
“Vse, kar ste ustvarili v vašem podjetju, postane nedostopno. Nemalo podjetij je tudi doživelo napad, kjer so nepridipravi preko storitve oddaljenega dostopa vdrli v centralni strežnik, na katerem so zašifrirali dokumente vseh zaposlenih, vključno z varnostnimi kopijami. Če pride do okužbe z izsiljevalskim virusom, boste imeli le malo možnosti za ukrepanje. Če nimate varnostnih kopij dokumentov, je plačilo kriminalcem zelo verjetno edina možnost,” so zapisali pri VNI.
Vendar je potrebno upoštevati, da kriminalcem ne gre zaupati in da jih prav nič ne more prisiliti, da vam po plačilu dejansko odkriptirajo računalnik. Poleg kriminalcev pa do izgube podatkov prihaja še iz drugih vzrokov. Med temi prednjačijo okvare in poškodbe strojne opreme – udarci ali nesrečni padci na tla, napake pri napajanju in hlajenju, slabi kontakti, nestrokovni posegi in dodelave ter okvare komponent, zaradi česar računalnik preneha delovati.
“Prav tako lahko v naglici svoj telefon hitro pozabite v bližnji kavarni ali pa na letališču ob lovljenju letala za seboj pustite torbo s prenosnim računalnikom. Neredko se tudi zgodi, da nepridipravi med hojo po mestu nič hudega slutečemu popotniku iz delno zaprtega nahrbtnika neopazno izmaknejo telefon. Backup je edina rešitev!” pravijo na VNI.
Edina ustrezna rešitev za opisane težave je torej (vsaj ena) dobra varnostna kopija vseh podatkov. Pomembno je tudi, da so varnostne kopije narejene za vse elektronske naprave, ki jih nekdo uporablja, pa tudi, da so ažuritane čim bolj redno. Pri tem je izjemnega pomena tako imenovano pravilo 3-2-1. Pri tem številka tri pomeni, da je potrebno vedno imeti tri kopije vseh pomembnih datotek – originalna datoteka naj bo na računalniku, kopiji pa na zunanjem disku in v oblaku.
Številka dva pri tem pravilu govori o tem, da naj bi se vselej uporabljala dva različna tipa medijev – varnostno kopiranje na USB-ključek in na optični medij, na primer DVD, ali pa v oblak. Številka ena pa opominja, da naj bi eno varnostno kopijo vedno hranili ločeno od drugih – če pride do požara ali polave, so lahko uničeni tako računalnik, kot tudi oba nosilca z varnostnima kopijama (npr. USB-ključ in DVD). Zato je potrebno eno kopijo spraviti na varno v oblak.