Evropska komisija je doživela negativno presenečenje na področju ribolova v severovzhodnem Atlantiku, ki pa ni bilo nepričakovano. Združeno kraljestvo, Norveška, Islandija in Ferski otoki so namreč podpisali sporazum o ribolovu skuše, ne da bi se posvetovali z EU. Za Komisijo EU je močno sporna dogovorjena količina ulova, saj naj bi bila kar za 72 % prevelika in naj bi zato vodila k nepopravljivi škodi za populacijo skuše ter posledično tudi za ribiče.

Ulov skuš in drugih rib je pogosto predmet spora v severnem Atlantiku (foto: pxhere.com)

Združeno kraljestvo, Norveška in Islandija (vse tri niso v EU) ter Ferski otoki (uradno del Danske, katera je v EU, a so pri veliki večini zadev povsem samostojna jurisdikcija) so pred dnevi podpisali medsebojni sporazum o ribolovu skuše. Generalni direktorat za pomorske zadeve in ribištvo pri Evropski komisiji je na ta sporazum reagiral negativno. Prvič zato, ker je bil sporazum bil podpisan brez predhodnega posvetovanja z Evropsko unijo.

Čeprav se te države niso dolžne usklajevati z EU, lahko njihova odločitev močno vpliva na interese ribiške industrije EU. Osrednja težava je v količini dogovorjenega ulova, ki naj bi bila kar za 72 % previsoka. »Stalež skuše v severovzhodnem Atlantiku je zaradi dolgotrajnega prelova že v nevzdržnem stanju. Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je izdal znanstveno mnenje, v katerem priporoča skupni dovoljeni ulov (TAC) največ 174.357 ton za leto 2026.

Vendar pa štiristranski sporazum določa TAC na 299.010 ton, kar je 72 % več od priporočene ravni. Poleg tega naj bi glede na to, da je ruski letni ulov v preteklih letih presegel 100.000 ton, s to ureditvijo skupni ribolovni pritisk na stalež leta 2026 presegel 400.000 ton, kar je precej nad priporočeno raven,« so pojasnili z Generalnega direktorata za pomorske zadeve in ribištvo pri Evropski komisiji.  

Dodali so, kako takšna raven ribolova predstavlja znatno tveganje za nepopravljivo škodo za populacijo skuše, ogroža preživetje vseh tistih v ribiški industriji, ki so od nje odvisni, in spodkopava vsa dosedanja prizadevanja EU za zagotovitev trajnostnega upravljanja tega skupnega staleža v severnem oziroma severovzhodnem Atlantiku.

Komisija EU namerava zahtevati dodatna pojasnila in tudi oceniti skladnost tega dogovora z mednarodnim pravom. Zaenkrat pa razen ‘izražanja zaskrbljenosti’ ni bilo govora o drugih reakcijah ali celo o kakšnih morebitnih sankcijah. Takšen razplet je bilo moč tudi pričakovati, potem ko je bil novembra letos na 44. letnem zasedanju ‘Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika NEAFC’ zavržen predlog EU o spoštovanju menja ICES za dovoljeno kvoto ulova skuše.