Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino je objavil poročilo o dogajanju na svojem delovnem področju v letu 2025. Poudarek je bil na promociji intelektualne lastnine in na mednarodnem sodelovanju, glede zahtev za podelitev patentov, prijav znamk in modelov pa so se številke v primerjavi z letom 2024 v nekaterih segmentnih opazno spremenile.
Sijoča žarnica je od nekdaj simbol novih idej oz. inovativnosti (foto: pxhere.com)
V letu, kise pravkar končuje, je Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (URSIL) okrepil mednarodno sodelovanje s portugalskim uradom za intelektualno lastnino, francoskim uradom za industrijsko lastnino, madžarskim uradom za intelektualno lastnino, islandskim uradom za intelektualno lastnino, avstrijskim patentnim uradom in s Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino (WIPO).
V sodelovanju z WIPO in z združenjem ‘Start:up Slovenija’ (neodvisna odprta platforma slovenskega startup ekosistema) so organizirali dogodek, na katerem so zagonskim podjetjem predstavili pomen intelektualne lastnine za konkurenčnost podjetij na trgu ter dve novi orodji, ki sta prilagojeni na slovensko okolje in bosta v pomoč podjetjem: priročnik ‘Podjetniške ideje’ in spletno diagnostično orodje WIPO za intelektualno lastnino.
Poleg tega so v sodelovanju z WIPO in z južnokorejskim uradom za intelektualno lastnino izpeljali dvodnevno mednarodno delavnico o vrednotenju intelektualne lastnine. Na domačih tleh so s Slovenskim etnografskim muzejem pripravilirazstavo ‘Izumitelj baron Anton Codelli med Afriko in Evropo’, prisotni so bili na ‘Mednarodnem obrtnem sejmu MOS Celje’, sejmu ‘Agra’, dogodku ‘500 podjetnic’, ‘Kulturnem bazarju’ in dogodku ‘PODIM’.
Prav tako so organizirali številna predavanja o intelektualni lastnini za učence, dijake, študente, učiteljske kolektive, splošno javnost in za različne strokovne javnosti. Z URSIL so omenili še pomembni spremembi slovenske zakonodaje v letu 2025 – ‘Zakon o dopolnitvi Zakona o industrijski lastnini’ ter ‘Zakon o izvajanju uredbe (EU) o zaščiti geografskih označb obrtnih in industrijskih izdelkov’.
Statistični del poročila pa razkriva število patentov, modelov in znamk letošnjem letu. »V letu 2025 se je število zahtev za podelitev slovenskega patenta povečalo za 19 %, podeljenih pa je bilo približno za četrtino manj nacionalnih patentov (na kar je verjetno vplivalo manjše število patentnih prijav v preteklem obdobju). V letošnjem letu imamo skoraj enako prijav znamk in 35 odstotkov manj prijav modelov.
Novih prijav slovenskih prijaviteljev za mednarodne znamke je za 10 % manj kot v letu 2024, novih prijav slovenskih prijaviteljev za registracijo mednarodnih modelov pa za 35 % manj. Več je novih nacionalnih ugovorov, in to za 12 %, novih ugovorov zoper registracijo mednarodne znamke pa je malenkost več kot v letu 2024,« so ugotovili na URSIL. Še številke so se torej v primerjavi z lanskim letom v nekaterih segmentnih opazno spremenile.