Med starimi dokumenti samostanske lekarne v Firencah je več kot stoletje počival recept za nenavaden krepčilni eliksir. Dominikanski menihi so ga pripravljali iz bolivijskih listov koke in oreščkov kola – kombinacije, ki se je pozneje pojavila tudi pri predhodniku Coca-Cole. Je znamenita pijača dobila navdih v Italiji? Dokazov za to ni, podobnost med receptoma pa je dovolj nenavadna, da je stari dokument znova pritegnil pozornost.

Ilustrativni prikaz starega samostanskega recepta in krepčilnega eliksirja. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Med starimi dokumenti ga je našel pater Manuel

Zgodba prihaja iz samostana San Marco v Firencah. Pater Manuel Russo, rektor samostana, je med pregledovanjem arhiva nekdanje lekarne naletel na star dokument iz 19. stoletja. Na njem je bil opisan pripravek z imenom Elixir vinoso ricostituente – krepčilni vinski eliksir.

Kot je poročal Toscana Oggi, so napitek priporočali pri telesni in duševni utrujenosti, glavobolu ter oslabelosti zaradi starosti ali večjih naporov. Russo je nato podrobneje pregledal dokumentacijo in ugotovil, da je bil eliksir nekoč eden bolj iskanih izdelkov samostanske lekarne.

Največ pozornosti pa je pritegnil recept. Za pripravo so uporabljali 30 gramov oreščkov kola in 10 gramov bolivijskih listov koke, ki so jih namočili v liter alkoholne mešanice.

Koka in kola – kombinacija, ki zveni zelo znano

Prav ti dve sestavini sta razlog, da je pozabljeni firenški recept danes znova zanimiv.

Ameriški farmacevt John Stith Pemberton je v 19. stoletju pripravljal French Wine Coca, vinski tonik, ki je prav tako vseboval koko in kola oreščke. Iz njegovega poznejšega pripravka se je leta 1886 razvila Coca-Cola.

Euronews je ob najdbi izpostavil možnost, da bi lahko firenški eliksir razumeli kot nekakšnega predhodnika oziroma zgodovinsko vzporednico poznejšemu ameriškemu napitku. Vendar tu obstaja pomembna meja: doslej ni bil najden noben dokaz, da bi Pemberton poznal recept iz samostana San Marco ali ga od tam prevzel.

Previden je tudi pater Russo. Podobnost med sestavinami obstaja, neposredne povezave med obema receptoma pa ni mogoče dokazati.

Kako so eksotične sestavine prišle v firenški samostan?

Danes se zdi kombinacija bolivijskih listov koke in afriških oreščkov kola v samostanski lekarni precej presenetljiva. V 19. stoletju pa so trgovske in misijonarske poti v Evropo že prinašale številne rastline in pripravke iz oddaljenih delov sveta.

Po navedbah ANSA naj bi sestavine v Firence prihajale prek dominikanskih misijonarjev, ki so delovali v Latinski Ameriki in Afriki.

Eliksir očitno ni bil zgolj poskusni pripravek, ki bi ostal na samostanski polici. Dokumentacija, ki jo je pregledoval Russo, kaže, da je sodil med bolj iskane izdelke lekarne. To daje najdbi drugačno težo: ne gre le za nenavaden recept na starem papirju, ampak za pripravek, ki so ga ljudje dejansko kupovali in uporabljali.

V 19. stoletju je bil pogled na takšne tonike drugačen

Današnjemu bralcu utegne recept zveneti nenavadno, vendar je treba eliksir razumeti v času, v katerem je nastal. V 19. stoletju so bili različni rastlinski toniki razširjeni, meja med zdravilnim pripravkom in pijačo pa ni bila takšna, kot jo poznamo danes.

Tudi razumevanje učinkov posameznih učinkovin in njihova regulacija sta se od takrat močno spremenila. Kar so nekoč oglaševali kot krepčilni pripravek proti utrujenosti, bi danes presojali po povsem drugačnih zdravstvenih in zakonodajnih merilih.

Spremenila se je tudi kultura pripravljanja pijač. Na povsem drugem koncu te zgodovine so denimo današnji brezalkoholni koktajli, pri katerih so v ospredju okus, sadje, zelišča, začimbe in ustvarjalne kombinacije sestavin.

Je Coca-Cola torej nastala v Firencah?

Ne – vsaj na podlagi danes znanih dokazov tega ni mogoče trditi.

Dokument iz samostana San Marco dokazuje, da so dominikanci v Firencah v 19. stoletju pripravljali eliksir, ki je vseboval koko in kola oreščke. Arhivski podatki kažejo tudi, da je bil pripravek iskan. Ne dokazujejo pa, da je recept kakorkoli prišel do Johna Stitha Pembertona v ZDA.

To je pomembna razlika. Podobnost sestavin je zgodovinsko zanimiva, vendar sama po sebi še ne dokazuje povezave med obema napitkoma.

Pozabljeni recept zato ne spreminja zgodovine Coca-Cole, razkriva pa zanimiv košček zgodovine pijač in nekdanjih lekarniških pripravkov. V firenškem samostanu niso našli skrivnega recepta Coca-Cole, temveč dokaz, da so menihi že v 19. stoletju pripravljali napitek z osupljivo podobno kombinacijo dveh ključnih rastlinskih sestavin.